3. januar: Glejte, Jagnje Božje

Glejte jagnje Božje, ki

Naziv Jagnje Božje nam pojasni stara zaveza. Izraelcem v Egiptu je bilo jagnje in njegova kri na vratih rešitev iz suženjstva. Skozi stoletja so Boga prosili za odpuščanje grehov z darovanjem jagnjeta. Izaija napove trpečega služabnika, ki bo žrtvovan kot jagnje in Janez Krstnik predstavi Jezusa kot ‘Jagnje Božje, ki odvzema greh sveta’.

Še bolj tuje kot izraz Jagnje Božje je današnjemu človeku beseda greh. Mnogi rajši rečejo ‘napaka, slabost, okoliščine, dednost’… Vse to izraža nekaj nepravilnega, toda odriva osebno odgovornost, medtem ko greh zajame ravno to.

Jezus je prišel na svet z zelo jasnim poslanstvom, da bi ga osvobodil sužnosti greha tako, da bi si naložil krivde človeštva. Na kakšen način? Da ga ljubi. Ni drugega načina, s katerim se premaga zlo in greh, kot z ljubeznijo, ki pripelje do darovanja lastnega življenja za druge. Jezus je resnično velikonočno jagnje, ki se potopi v reko našega greha, da nas očisti.

Krstnik pred sabo vidi človeka, ki se je postavil v vrsto z grešniki, da bi bil krščen, čeprav tega ni potreboval. Človeka, ki ga je Bog poslal na svet kot zaklano jagnje.

Kaj torej pomeni za nas danes, da smo učenci Jezusa, Božjega Jagnjeta? Pomeni, da namesto zlohotnosti postavimo nedolžnost, namesto moči – ljubezen, namesto napuha –  ponižnost, namesto ugleda –  služenje. Zajetno delo torej. Biti Jagnjetovi učenci pomeni živeti tako, da ne zavzamemo drže zaprtosti, temveč predlagamo evangelij vsem in pričujemo s svojim življenjem, da nas hoja za Jezusom osvobaja in napravlja bolj vesele.

Ko Janez izreče, da je Jezus Božje jagnje, s tem na kratko pove dvoje:

Prvič: Jezus je najdragocenejši Božji dar, Bog sam se nam daje, da bi dojeli kako resno misli glede nas. Bog nam ne more dati ničesar bolj dragocenega kakor je Jezus. Zaradi njegovega nedolžnega trpljenja in smrti ni več potrebno bogoslužno žrtvovanje nobenih živih bitij. To sporočilo bi morali kar naprej poslušati, kajti nekateri kristjani se tako močno ujamemo v poveličevanje Jezusovega trpljenja, da ostanemo zaprti v svet svojih lastnih bolečin. Jezus ni nikoli iskal trpljenja. Sprejel je, kar je prišlo. Mi smo povabljeni v enako držo.

Drugič: Jezus je služabnik, ki nam vrača resnico, ki jo potrebujemo za življenje. Resnico, ki odgovarja na naša najgloblja hrepenenja po smislu in cilju svojega življenja. On nam in za nas odpre večno življenje. V njem ni več joka ali žalosti.

Jezus nam pokaže, da smo krščeni v njegovo smrt. Ko vstopimo v njegovo službo ali služenje, postanemo deležni tudi njegovega vstajenja in slave, kajti on si je naložil in nese s seboj vso težo naših grehov. To pa je razlog našega veselja.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN