4. januar: Rabi, kje stanuješ?

Objavljeno: 09. 01. 2024

|

4. januar: <em>Rabi, kje stanuješ?</em>

Rabi, kje stanuješ? … Pridita in bosta videla.”

Kdaj nekaj naredim? Ko imam dovolj močno motivacijo. Tako napredujem v življenju. Močna želja mi pomaga premagati ovire, ki se nujno pojavijo. Včasih starejši izgubijo motivacijo in s tem vsako voljo do življenja in po navadi je to konec. Tudi mladi, ki jim nič ne manjka, ostanejo včasih brez pravih želja, in postajajo mladi starci.

Imeti želje, nekaj močno hoteti … je nekaj življenjsko koristnega, celo potrebnega, polnokrvnega …

Današnji evangelij me  vabi, da priznam, da v življenju potrebujem nekoga, ki mi pomaga slediti navdihom in željam, ki se mi včasih zdijo nesprejemljive, tuje, a budijo radovednost in me dvignejo iz mrtvila.

Zato je na mestu vprašanje: Kje biva Bog v mojem življenju? Kdo sem zaradi tega? Kdo želim biti? Janez pokaže na Jezusa in mu da svoje učence. Ne zadrži jih zase, ampak jih pošlje k njemu. Učenec ves čas išče, kje prebiva Gospod. Ko ga odkrije, gre k njemu in pri njem prebiva. To je temeljno za učenca. Bivati skupaj z Gospodom. Ni pomembno, kaj Jezus govori ali dela. Pomembno je biti z Njim. Če hočem prebivati z Njim, moram hoditi za njim in mu slediti. Biti z njim v uboštvu in ponižnosti, biti z njim v pravičnosti in usmiljenju.

Ko slišimo, ostati z Jezusom, si predstavljamo predvsem molitev. A ni samo to. V vsem našem delovanju in odnosih smo povabljeni, da se vprašujemo: »Rabi, kje stanuješ?« Slediti mu v veselju in v žalosti, pri delu in med počitkom. Bistveno je, da smo vsak trenutek z Njim, v Njem, iz Njega in Zanj. Tako je namreč on za nas. Če on stanuje v veselju, bomo veseli, če stanuje v žalosti, bomo žalostni; če stanuje v dejavnosti, bomo z njim v njej; če je v bolezni, bomo z njim v njej. Vedno smo v miru, ker smo z Njim in On z nami in v nas.

Na začetku tega leta se odprimo tej veliki milosti in si zaželimo, da bi jo sprejeli, kajti On nam jo hoče podariti in čaka, da jo sprejmemo. Najti, kje Kristus prebiva v vsakem trenutku našega dne in biti z njim, to je naše poslanstvo, v tem je naša ljubezen, veselje in mir.

Torej kaj v življenju pomeni iskati Kristusa? In kje ga najti?

Mislim, da je trojna pot, ki jo je treba prehoditi:
• zvesto premišljevanje božje besede,
• dejavna priprava na svete skrivnosti Cerkve in
• služenje dejavne ljubezni »malim«.
To so tri velike vrednote in zahteve, ki podrobneje določajo iskanje Kristusa.  Kristusa res iščemo v notranjem življenju, življenju prisrčnosti z Bogom, življenju molitve in premišljevanja. Toda prav srečanje z Bogom in z njegovo Očetovsko ljubeznijo do vseh nalaga neizogibno nujnost srečanja z bližnjim, podaritve samega sebe drugim v ponižnem in nesebičnem služenju.

Vsekakor kdor išče, mu nekaj manjka – četudi še ne zna povedati kaj. Ob tem spoznavam, da se je kljub nejasnosti želje treba podati na pot. Učenca želita spoznati pomembno stvar: kje Jezus stanuje. Kraj, kjer prebivamo, govori o nas. Vstopiti v dom nekoga, pomeni že neko zaupanje do njega, deliti osebni prostor, intimnost. Učenca želita spoznati osebo Jezusa. Jezus ne odgovori z definicijo o sebi, ampak ju povabi k osebni izkušnji: primerno je iti k njemu domov in videti, doživeti.. Želim, da bi se tudi mi vedno znova spraševali: Gospod kje stanuješ in da bi tudi mi slišali povabilo: Pridi in poglej….


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN

Povej naprej.