6. januar: Sveti trije kralji

Sveti trije kralji 2024

Bili so modri, bil je kralj Herod in bilo je ljudstvo, ki se ni menilo za nič. In kdo si ti oz. kdo želiš biti? Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, poglejmo najprej, kaj je značilno za te ljudi. Modri so videli znamenje. Bili so ves čas budni v pogledu na svet, na dogajanja, na življenje, na odnose. O tem priča njihova drža. Bili so v stiku s seboj, da so prepoznali vzgibe svojih hrepenenj. Opazovali so stvarstvo okrog sebe, sledili so javnemu dogajanju, zato so se odzvali na Herodovo povabilo na dvor. Zvezdo so prepoznali po božjih zapisih v različnih virih. Znali so gledati s srcem, zato so prepoznali Marijo in Jožefa kot prava varuha novega kralja. Budnost, živost v iskanju, preprostost in pogled srca, so lastnosti modrih z vzhoda. Pred novorojenega Odrešenika prinesejo tri simbolične darove: zlata, kadila in mire. Zlato kralju, kadilo duhovniku in miro umrljivemu človeku.

Herod je bil drugačen. Bil je buden, a ne da bi prepoznal znamenja odrešenja, ampak da zavaruje samega sebe. Živ je v prizadevanju, da pomori vse, kar bi lahko ogrozilo njegovo oblast. Ni preprost, ampak pokvarjen in preračunljiv, srca ne pozna.

Tu je še ljudstvo, ki mirno spi in se ne meni ne za Odrešenika, ne za Heroda. Pozna žalost neke usode, ker se svet ne vrti tako kot želi.

Poglejmo v jaslice in si zamislimo, kako lahko ljudje vendarle postanemo kralji? Vzemimo  dokaj materialno priskrbljenega človeka. To smo kolikor toliko vsi. Kako bi lahko postali kralji? Imamo bogastvo – zlato, ki ga lahko podarimo novorojenemu v jaslicah. Kako naj to storimo? Najprej se moramo podati na pot temeljitega premisleka. Ali je to, kar imamo resnično naše? Ne, podarjeno nam je življenje, sposobnosti, družina itd. iz česar lahko tudi živimo. Vse je dar! Priznati si moramo svoja hrepenenja po sreči. Priznati si moramo, da nas materialne stvari ne osrečujejo, da nam to  ne prinaša življenja. Bog govori o večji sreči – vse kar ima, je dar zanj in je dar tudi za druge. Če hočemo biti srečnI, se moramo naučiti hvaležnosti. Iz hvaležnosti, da nam je vse podarjeno, smo povabljeni, da podarjamo. Lahko postanemo kralji, tisti kralj, ki je prinesel zlato novorojenemu Odrešeniku – da mu damo na razpolago vse, kar imamo.

Poglejmo vernika iz navade. Velikokrat smo zgolj to. Kako naj postanemo kralji? V svojih molitvah se velikokrat vrtimo okrog lastne popolnosti. To nas ovira, da bi prišli pred dete in se mu poklonili. Boga je mogoče srečati drugače. Naj ne začenjamo s seboj, naj začnemo z Bogom. Ti si velik, jaz sem grešen. Povej mi, kaj naj storim, da te srečam. Božji odgovor je preprost: »Po zemlji hodim in srečuješ me v mojih otrocih. V vseh sem, še posebej v najmanjših. Molitev je prava, če te vodi k bližnjemu.« Naj ne gledamo Boga tako, da se povzpnemo čim više, ampak, da se zavedamo svoje grešnosti. Potem naj Boga ljubimo v bližnjih. Tako postanemo kralj, ki prinese pred Jezusa kadilo – svojo skromno molitev.

Poglejmo tudi nas, ki poskušamo čisto preprosto živeti in smo neprenehoma zatopljeni v svoje vsakodnevne skrbi. Kako lahko postanemo kralji? Ko delamo, lahko premišljujemo, komu pravzaprav služimo?  Če vse spremenimo v zaupanje, da je Bog dober in sprejmemo iz njegovih rok tudi trdo delo in vsakodnevne napore, potem lahko postanemo kralji. Saj res, ostala je še mira, grenka dišava – to lahko prinesemo pred novega Kralja. To je naš napor in delo, v želji, da bi vse delali zanj in za bližnje. Brez bega in krivice.

Vsi smo lahko kralji, budni in pozorni, ljudje premisleka, pogleda srca in ljubezni. Naj nas vodi zvezda božje besede. Pred Boga polagajmo svoje bogastvo, svojo molitev in svoje delo. On nas bo blagoslavljal, da bomo lahko spremenjeni stopali v naše domove in skupnosti.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN