Kako biti še bližje Bogu?

Kristjani lahko na različne načine še bolj poglabljamo svojo vero, pa nam za to ni potrebno narediti kakšnih velikih stvari, se pretirano matrat’ ali pa vlagati enormne količine časa.
Te male geste tudi ne pomenijo, da nas karkoli od tega dela “boljše” od drugih, bolj verne, bolj katoličane.
To so mali načini, ki nam omogočajo, da poglobimo svojo vero, se tesneje približamo Bogu, se spomnimo naukov, molimo za druge ljudi, kar krepi skupnost. Preko vsega tega pa tudi prejemamo različne milosti, ki nam pomagajo skozi dan.

Zavzemite držo hvaležnosti

Ne samo, da hvaležnost spreminja možgane in naše dojemanje življenja, če imamo pred očmi dejstvo, da je npr. to jutro za nas pripravil Stvarnik in smo Mu zanj hvaležni, da nam je dal čudovite otroke, za katere smo hvaležni, da imamo prijazne sodelavce, s katerimi je delo lahkotno, da opazimo ples metulja v vetru in cvetlice na polju in se zanje mimogrede zahvalimo (ker niso samoumevne) bo za nas skozi takšne oči počasi vse začelo postajati čudež.

Prejmite duhovno obhajilo

Ni potrebno, da ste vsak dan pri sveti maši, da bi se združili z Jezusom. V Cerkvi je že dolga stoletja praksa, ki daje možnost duhovnega obhajila (in smo ga morda prvič srečali v času covid krize).
Ne le da se izlije obilica milosti, sv. Tomaž Akvinski je rekel, da je to enakovredno “ljubečemu objemu [Jezusa], kot da bi ga dejansko prejeli”. Pobožnost daje večjo zavest o splošni Božji navzočnosti v našem življenju in krepi našo vero v evharistijo. Več o duhovnem obhajilu si boste lahko prebrali v prihodnji objavi.

Pokrižajte se, ko greste mimo cerkve ali kako drugače pozdravite Jezusa

Nikakor nima znamenje križa nič opraviti s cerkvijo kot zgradbo, vsekakor pa ima veliko opraviti z Jezusom, ki se v cerkvi nahaja v tabernaklju, pod podobo kruha.
Če vam je bližje, da v mislih rečete: “Hej, Jezus, hvala, da si tu zame!” ali karkoli, kar vam je domače in je morda celo del vaše verske rutine, vam bo ob mimohodu Jezusa približalo ali pa se boste vi približali njemu – ne fizično, ampak duhovno. Seveda, če imate čas, pa vstopite v svetišče, postojte in se naužijte Božje bližine.
Enako lahko storite ob vidnih znamenjih ob poteh, ko se vozite, hodite po mestu, vaseh…: razpelo, kapelica, vse to so znamenja, ki jih je nekdo pred nami postavil za to, da bi se zavedali Božje navzočnosti.

Zmolite Oče naš, ko vidite rešilca na nujni vožnji

Kar gradi skupnost je to, da nekdo moli zate, ko ti sam ne moreš zase. Ta molitev nas dviguje, poživlja, včasih celo rešuje.
Ko vidite reševalno vozilo na nujni vožnji, zmolite za osebo, ki potrebuje zdravniško pomoč, za njegove svojce in osebje, ki mu bo pomoč nudilo.

Ko kdo zraven vas preklinja, zmolite molitev v spravo za bogokletje ali kakšno drugo

Mnoge kristjane osebno prizadene in užalosti, ko ljudje v njihovi okolici preklinjajo Boga, Marijo, svetnike. V takšnem primeru imamo na voljo močno orožje – molitev kot “protistrup” s katerim svojo žalost darujemo tem, ki jih drugi preklinjajo. Ne pozabimo: tudi oni, ki ne zmorejo govoriti lepo, potrebujejo našo molitev.

Poslušajte slavilno glasbo

Mnogo nadarjenih slovenskih glasbenikov je, ki ustvarjajo slovensko slavilno glasbo, pa tudi tuja ponudba je velika. Glasba ni samo nekaj, kar nam krajša čas, je lahko tudi meditacija, razorožitev, čustvena in duhovna podpora. Liturgično gledano glasba “dviga srce in duha” k Bogu in če jo uporabimo v vsakdanjem življenju (v avtu, na avtobusu, pri telovadbi, branju ali počitku,…) v nas lahko deluje kot most do neslutenih obzorij božanskega.

Na listke si natisnite vrstice Božje besede

In vsako jutro vzemite enega od listkov. Preberite, katero vrstico vam Bog pošilja za današnji dan in jo skušajte čez dan ohranjati v svojih mislih. Naj vas vodi v dnevu, pri vašem delu, v vaših odnosih in vam pušča svobodo doživljanja Božje prisotnosti.

Ob koncu molitve dodajte nekaj “svojega”

Ko v družini ali pri osebni molitvi končate obred, lahko dodate kakšen svoj vzklik iz litanij – v Sloveniji so to pogosto “Marija, pomoč kristjanov” ali “Kraljica miru”.
Dodajte svetnike, ki so vam ljubi: “Sv. Terezija Deteta Jezusa”, “Sv. Katarina Sienska”, “Sv. Jožef Kupertinski”, “Sv. Frančišek in sv. Klara”…
Ne pozabite: močni priprošnjiki v nebesih so tudi naši krstni zavetniki.
Tako lahko naredite kar svojo malo zbirko litanij.

Zmolite za duše v vicah, ko greste mimo pokopališča

Kristjani verjamemo, da so duše v vicah v kraju očiščevanja, ker še niso dovolj čiste za nebesa. Naša molitev jim bo pomagala doseči raj, v katerem ni trpljenja in žalosti. Možnosti je več: desetka rožnega venca, “Gospod, daj jim večni mir in pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen”, le krajša molitev Oče naš in/ali zdrava Marija.

Vsak dan vsaj eno Zdravo Marijo

Jezus nam je Marijo dal za mati, ko je pod križem, ko je že umiral, Janezu rekel: “Glej, tvoja mati” in Mariji: “Glej, tvoj sin.” Od takrat je mati vseh nas in le kdo bi lahko človeško srce bolj razumel, kot mati, ki je Mati vseh.
Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da so kanonizirani svetniki vsi zelo častili Marijo in do nje vse svoje življenje ohranjali globoko pobožnost. Svetniki so nam lahko za zgled, kako svojo rast v veri podpreti s priprošnjo in zgledom Marije.
Zdravo Marijo pa seveda lahko razširimo: v rožni venec, kakšno drugo molitev (Spomni se, o premila Devica, Pod tvoje varstvo pribežimo,…) lahko pa le vzkliknete k njej tisto, kar nosite v svojem srcu. Prepustite se njenemu varstvu, ona nas nikoli ne pusti na cedilu.

Pokropite se z blagoslovljeno vodo

Blagoslovljena voda nas spominja na naš krst in krstne obljube (ki so jih dali naši starši ali pa smo jih dali sami), služi pa tudi kot močan blagoslov, ki nas lahko zaščiti pred zlom.
Lepo in zelo primerno je, če v svoj dom umestite kropilnik, v katerem je blagoslovljena voda. Blagoslovljeno vodo lahko hranite tudi v majhni plastični steklenički, mnogi pa jo imajo “pri roki” v majhni steklenički z razpršilko – tako je vedno na voljo za uporabo. Blagoslovljena voda je na voljo v vsaki župniji, navadno tudi v vsaki župnijski cerkvi.

Molite Angelovo češčenje

Angelovo češčenje je čudovita molitev Cerkve, ki vernike spodbuja, da se spomnijo Marijinega fiat, nas pa, upajmo, spodbuja, da tudi mi rečemo “da” Božji volji za svoje življenje.
Praksa je, da se molitev Angelovega češčenja moli ob 7. uri zjutraj, ob 12. uri in ob sončnem zahodu (vsakič tudi zvonijo zvonovi po cerkvah), vendar pa je zelo pogosta navada med vernim laičnim ljudstvom ta, da molitev molijo enkrat na dan – opoldne. Če bi si želeli večkrat zmoliti to molitev, si enostavno naredite opomnik na telefonu, da vas ob 12. uri spomni na to, ali pa prevzemite navado, da pred kosilom zmolite Angelovo češčenje.

Živite v koraku z liturgičnim časom

Če je potrebno, obnovite znanje o bogastvu liturgičnega časa v cerkvenem letu in vse praznike, morda tudi manj pomembne, praznujte v ritmu časa Cerkve.
S posebnim menijem za kosilo, svečanimi oblačili, ureditvijo doma (adventni venček, jaslice, posebne misli, postna znamenja, svečke,…) obiskom svete maše, drugih dogodkov v župniji, lahko vsak dan prinesete praznovanje liturgije v svoj dom in svoje srce.
Obeležite tudi manj znane praznike kot so npr. god sv. Frančiška in blagoslovite svoje domače živali, god sv. Marte in Marije in pocrkljajte mamo/babico/teto, ki vam pripravi kosilo, god sv. Kozma in Damjana in se spomnite svojih zdravnikov, ki skrbijo za vaše zdravje itd.

Ne potrebujete moliti po obrazcih

Cel vaš dan je lahko ena sama molitev vzklikanja k Bogu za vse prejete darove in milosti ali pa priprošnja za vse, kar si želi vaše srce. Spontanost in zaupanje, da nas Bog sliši v vsem, bo prinesla iskreno vero in globok odnos, s katerim bomo v življenju varni in bomo z njim lažje hodili po poti, ki nam je pripravljena.

Možnosti je ogromno

Vse od naštetega je le kapljica v morje, kar vas lahko pripelje bližje k Bogu. Med seboj smo si različni in le vsak zase ve, kaj mu je najbolj pri srcu, česa se najlažje oprime, kaj ga vodi k večji svetosti in k Bogu. Nikogaršnja življenjska zgodba ni enaka življenjski zgodbi koga drugega, kakor tudi niso preizkušnje ene osebe enake preizkušnjam drugega. Pomembno je le, da v vsem tem najdemo vsak svojo pot. Po Svetem Duhu lahko spoznamo, kaj je tisto, kar je za nas najboljše in to nas dela edinstvene in neponovljive.

foto: Unsplash, Zac Durant

pripravila in objavila: Neža Novak