13. januar: Jezus pokliče Levija pri mitinci

Jezus pokliče Levija pri mitnici

Jezus je zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedel pri mitnici. Bil je cestninar. Te ljudi so imeli za najslabše, ker so pobirali davke in denar pošiljali Rimljanom. In del denarja so spravljali v svoj žep. Prodajali so svobodo domovine in zato so jih sovražili. Bili so izdajalci domovine. Jezus ga je poklical. Zagledal ga je in poklical: ‘Hodi za menoj.’ Jezus je izbral apostola… izmed tistih ljudi, ki so veljali za najslabše. In ta Matej, ki je bil povabljen na kosilo, je bil vesel.

Na kosilo povabi vso kliko, izdajalce domovine, cestninarje. Ko so to videli farizeji, ki so se imeli za pravične, so vse sodili in govorili: ‘Kako to, da je vaš učitelj v tej družbi?’ Jezus reče: ‘Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.’

Vsi smo grešniki. To me zelo tolaži, ker mislim, da je Jezus prišel zame. Vsi smo namreč grešniki. Vsak izmed nas ve, kje je njegov greh najmočnejši, kje je njegova šibkost. Predvsem moramo najprej priznati, da nihče od nas, ne more reči: ‘Jaz  nisem grešnik.’ Farizeji so to govorili. In Jezus jih obsodi. Bili so ošabni, domišljavi, mislili so, da so pomembnejši od drugih. Vendar pa smo vsi grešniki. Jezus prihaja k nam, pride k meni, ker sem grešnik.

Zato je prišel Jezus – za grešnike, ne za pravične. Zanje to ni potrebno. Jezus pravi: ‘Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.’ Ko berem te besede, čutim, da me Jezus kliče.

To je naša tolažba in naše zaupanje: da on vedno odpušča, vedno ozdravi dušo. To je naša tolažba, Jezus je prišel zame, da bi mi dal moč, da bi me osrečil, da bi pomiril mojo vest. Ne bojte se. V težkih trenutkih, ko čutimo težo mnogih stvari, ki smo jih storili, mnogih spodrsljajev v življenju… Tudi takrat me ima Jezus rad.

Na misel mi pride odlomek iz življenja svetega Hieronima, ki je zavetnik naš škofije in je imel robat značaj. Želel je biti ponižen, a ta njegov robat značaj… Uspel je obvladati svoje obnašanje in tako je izročal Gospodu veliko stvari, veliko dela ter molil k Gospodu: ‘Kaj želiš od mene?’ ‘Nisi mi dal še vsega.’ ‘Gospod, dal sem ti to, ono in drugo…’ ‘Ena stvar manjka.’ ‘Kaj manjka?’ ‘Daj mi svoje grehe.’ To je lepo slišati: ‘Daj mi svoje grehe, svoje slabosti, jaz jih bom ozdravil, ti pojdi naprej.’

Jezus odpusti vse. Naj bo to naše veselje.

Jezus je kot zdravnik usmerjen k našim potrebam. Naš izziv je, da prepoznamo svojo grešnost. S sprejemanjem te resnice o sebi smo bolj zmožni prepoznavati svojo potrebo po odpuščanju. Z odpiranjem svojih src Jezusu omogočimo, da nas pokliče k pravilnemu življenju in nam podari Božje usmiljenje in odpuščanje.

Jezus je uporabil zelo preprost stavek, da je izrazil osnovni namen svojega poslanstva: Bog ljubi grešnike.

To je sporočilo za nas: ni nam treba čakati, da bomo popolni. Jezus nas z lepoto Ljubezni pogleda in dvigne. Ta lepota in sporočanje o njej bo prepričalo ljudi, ne mi, ampak sam Gospod. Mi oznanjamo Gospoda, ne oznanjamo sebe, temveč Jezusa.

To privlačno in radostno pričevanje je cilj, h kateremu nas vodi Jezus s svojim pogledom ljubezni.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN