Papež: Iz evangelija vzemimo tri besede: iskati Jezusa, prebivati z Njim in oznanjati ga

Ta prizor nas vabi, da se spomnimo prvega srečanja z Jezusom. Vsakdo med nami je imel prvo srečanje z Jezusom ali kot otrok, odraščajoči, mlad, odrasel, odrasla … Skušajmo se spomniti, kdaj sem prvič srečal Jezusa in po tej misli, tem spominjanju obnovimo veselje hoditi za njim, ker hoditi za Jezusom pomeni biti Jezusov učenec ter se vprašamo: kaj pomeni biti Jezusovi učenci? Iz današnjega evangelija lahko vzamemo tri besede: iskati Jezusa, prebivati z Jezusom, oznanjati Jezusa. Iskati, prebivati, oznanjati.

Najprej iskati. Dva učenca zaradi Krstnikovega pričevanja začneta hoditi za Jezusom in On, ko je videl, da gresta za njim, jima je rekel: »Kaj iščeta?« (v. 38). To so prve Jezusove besede namenjene njima. Povabi ju naj pogledata vase in se vprašata glede želja, ki jih nosita v srcu. »Kaj iščeš?« Gospod ne želi delati prozelitov, noče površnih »followerjev« (sledilcev). Gospod hoče osebe, ki se sprašujejo in se pustijo nagovoriti njegovi Besedi. Zaradi tega, da bi bili Jezusovi učenci, ga je predvsem potrebno iskati, imeti odprto srce za iskanje, ne pa sito in potešeno.

Kaj sta iskala dva prva učenca preko drugega glagola, ki je prebivati?  Ne iščeta novic ali informacij o Bogu ali pa znamenj in čudežev, ampak si želita srečati Jezusa, Mesija, govoriti z Njim, biti z Njim in ga poslušati. Zato je prvo vprašanje: »Kje stanuješ?« (v. 38) Kristus ju je povabil in rekel: »Pridita in bosta videla« (v. 39). Biti z Njim, ostati z Njim, to je najpomembnejša stvar za Gospodovega učenca. Vera vsekakor ni neka teorija, ne, temveč srečanje, iti pogledati kje Gospod stanuje in prebivati z Njim. Srečati Gospoda in prebivati z Njim.

Iskati, prebivati in končno oznanjati. Učenca sta iskala Jezusa, potem sta ostala ves večer z Njim in sedaj oznanjata. Torej se vrneta in oznanjata. Iskati, prebivati in oznanjati. Iščem Jezusa? Prebivam v Jezusu? Imam pogum oznanjati Jezusa?

 To prvo srečanje učencev z Jezusom je bila tako močna izkušnja, da sta si učenca za vedno zapomnila uro: »Bilo je okrog četrte ure popoldne« (prim. v. 39). To pokaže na moč srečanja. Njuni srci sta bili tako polni veselja, da sta takoj začutila potrebo posredovati naprej prejeti dar. Dejansko je eden od njiju, Andrej, pohitel podeliti to s svojim bratom Petrom in ga pripeljal k Gospodu. Iskati Gospoda, biti z Njim.

Bratje in sestre, tudi mi se danes spomnimo svojega prvega srečanja z Gospodom. Vsakdo od nas je imel prvo srečanje bodisi v družini, bodisi zunaj nje. Kdaj sem srečal Gospoda? Kdaj se je Gospod dotaknil mojega srca? Vprašajmo se: smo še vedno zaljubljeni Gospodovi učenci, iščemo Gospoda ali pa smo se udobno namestili v vero sestavljeno iz navad? Bivamo z Njim v molitvi, znamo biti z Njim v tišini? In končno, čutimo potrebo, da podelimo, oznanjamo to lepoto srečanja z Gospodom?

Presveta Marija, prva Jezusova učenka, naj nam podari željo, da bi ga iskali, željo bili z Njim in željo ga oznanjali.