24. januar: Sejalec in seme

V evangeliju se Jezus obrača na množico s slavno priliko o sejalcu. Odlomek je na nek način avtobiografski, prikazuje namreč izkušnjo pridiganja Jezusa samega. On se poistoveti s sejalcem, ki seje dobro seme Božje Besede, in se zaveda različnih učinkov, katere doseže glede na način sprejema oznanila. Nekateri Besedo površinsko poslušajo, ampak je ne sprejmejo; drugi jo sprejmejo takoj, toda nimajo stanovitnosti in vse izgubijo; tretje premagajo skrbi in zapeljivosti sveta; so pa tudi tisti, ki Besedo poslušajo in jo sprejmejo kot dobra zemlja. In tukaj Beseda obrodi sad v obilju.

Ta prilika danes govori vsakemu med nami, kot je govorila Jezusovim poslušalcem pred dva tisoč leti. Spominja nas, da smo mi ta zemlja, kamor Gospod neutrudno meče seme svoje besede in svoje ljubezni. S kakšnim razpoloženjem ga sprejemamo? Kako je z našim srcem? Kateri zemlji je podobno: je to cesta, kamenje, trnje? Od nas je odvisno ali bomo postali dobra zemlja brez trnja in brez kamnov, negovana in obdelana s skrbjo, da bo lahko obrodila dobre sadove za nas in za naše brate in sestre.« Izpostavil je, da smo sejalci tudi mi. Bog seje dobra semena. Mi pa se lahko vprašamo, kakšna vrsta semena prihaja iz našega srca in naših ust. Naše besede namreč lahko storijo veliko dobrega in tudi hudega, lahko ozdravljajo in lahko ranijo, lahko spodbudijo in lahko ponižajo. Zapomnite si, kar šteje, ni to, kar vstopi, ampak to, kar pride iz ust in srca.

Ob tej priliki opazimo tudi, da se Jezus predstavi, ne kot nekdo, ki se vsiljuje, temveč kot nekdo, ki se ponudi, torej nas ne pritegne s tem, da bi nas osvojil, temveč nas sprašuje. S potrpežljivostjo in velikodušnostjo razširja svojo Besedo, ki pa ni kletka ali past, temveč seme, ki lahko obrodi sad. Na kakšen način obrodi sad? Če ga sprejmemo.

Zaradi tega se prilika tiče predvsem nas, saj govori bolj o terenu kot o sejalcu. Naše srce kot teren je lahko dobro in tedaj Beseda obrodi sad in to veliko, lahko pa je tudi trdo, neprepustno.

Jezus nas danes vabi, da pogledamo notri v svoje srce in se zahvalimo za našo dobro zemljo in da začnemo delati na terenih, ki še niso dobri. Vprašajmo se, če je naše srce odprto, da z vero sprejme seme Božje Besede. Vprašajmo se, če so v nas še vedno številni in veliki kamni lenobe. Razlikujmo in poimenujmo vsak grm pregreh. Najdimo pogum, da dobro očistimo teren, očistimo svoje srce, da nesemo Gospodu v spovedi in v molitvi svoje kamne in svoje trnje. Če bomo storili to, bo Jezus, dobri Sejalec z veseljem opravil dodatno delo, očistil naše srce, odstranil kamne in trnje, ki dušijo njegovo Besedo.

Marija pa naj nas s svojim zgledom uči sprejeti Besedo in jo varovati, da bo obrodila sadove v nas in v drugih.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN