28. januar: Jezus izžene hudega duha v Kafarnaumu

Eno prvih Jezusovih dejanj takoj po krstu v Jordanu je izganjanje nečistega duha iz človeka v shodnici v Kafarnaumu.

V evangeliju po Marku ta dogodek predstavlja neke vrste začetek Jezusovega mesijanskega delovanja. Množica, pod vtisom, komentira: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.«

Kaj si misliti o tem in tolikih drugih podobnih dogodkih, ki jih najdemo v
evangelijih? In še bolj temeljno vprašanje: ali še obstajajo »nečisti duhovi«? Ali hudobni duh obstaja?

Uvodoma povejmo nekaj besed o tem, kako današnji človek verjame v hudobnega duha. Glede tega moramo dobro ločiti dve ravni: raven ljudskega verovanja in intelektualno raven (literatura, filozofija in teologija).
Na ljudski ravni ali na ravni šeg se današnji položaj ne razlikuje kaj dosti od srednjeveškega. Res je, da ni več procesov, inkvizicije, grmad, lova na čarovnice in podobno; toda dejavnosti, ki imajo v središču hudobnega duha, so še bolj razširjene kot nekoč. To je postalo družbeni (in komercialni!) pojav širokih razsežnosti. Lahko bi rekli: kolikor bolj skušamo hudobnega duha izgnati skozi vrata, toliko bolj se vrača skozi okno; kolikor bolj ga izključujemo iz vere, toliko bolj se vsiljuje v vraževerju.

Veliko drugačne pa so stvari na t. i. intelektualni in kulturni ravni. Iz tega zornega kota lahko v treh stopnjah povzamemo proces, ki je privedel do
sedanjega položaja. Prvi korak v procesu ločevanja od tradicionalnega pogleda se je zgodil na področju estetike. Hudobnega duha, ki so ga v umetnosti in poeziji predstavljali groteskno in strašljivo, v nekem trenutku začno predstavljati kot lepega ali pa vsaj melanholičnega in poetičnega. To pa pripelje do tega da na Satana – hudiča,  ne gledajo več kot na »sovražnika«, ampak kot na zaveznika in prijatelja, ki je na strani človeka. V tem ozračju pišejo himne in poezije, ki slavijo Satanovo odrešenjsko delo.

Danes pa je v ospredju molk o hudobnem duhu. Ta molk ni stvar pohvalne razsodnosti, ampak zanikanja. Sovražnika ni več. Ali bolje: obstaja, vendar je le preprosta slabost, ki jo človek nosi v sebi. Hudobni duh je tako samo še podoba.

Potrebno se je vprašati: zakaj se zdi danes številnim nemogoče verjeti v obstoj hudobnega duha, zakaj ne verjamemo da gre za resnično in osebno bitje?

Mislim, da je eden osnovnih vzrokov naslednji: hudobnega duha iščejo v
knjigah, a njega ne zanimajo knjige, ampak duše; zato ga ne srečamo v
univerzitetnih avlah, knjižnicah in akademijah, ampak prav v dušah.

Jezus pa ima moč, tudi danes. Satana že samo zven Jezusovega imena spominja na njegov večni poraz. Jezusovo ime namreč izraža Božjo dobroto in usmiljenje do človeštva, česar pa hudič ne prenese. Jezusovo ime vključuje tudi ponižnost, vrlino, ki je Satan nima.

Če v svoji bližini kdaj začutite prisotnost zla, preprosto ponavljajte (lahko le v mislih) ime Jezus ‒ znova in znova, z vero in ljubeznijo. Zle sile bodo odšle, občutili pa boste Jezusovo prisotnost.

Z Jezusom lahko premagamo duhovne sovražnike in ostanemo trdno v Njegovi ljubezni.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN