15. februar: Vzemi križ in hodi za menoj

Vzemi križ in hodi za menoj

Jezus govori vsakemu izmed nas, ki želimo ali hočemo prisluhniti in slišati. Želi nam pokazati, kdo je on in kdo smo mi. Vsem. Nihče ni izključen. Pusti nam svobodo.

Za dosega cilja nam postavlja tri pogoje: 1) odpoved sebi kot svojemu središču, 2) vzeti svoj križ vsak dan, 3) hojo za Njim.

– Odpoved sebi– to pomeni, da nisem jaz središče sveta, ampak D(d)rugi; življenje mi je darovano, da služim, da sem dar …

– Jezusov učenec vzame vsak dan svoj križ – to je tisti, ki ga nikakor nočem nositi, a se ga tudi ne morem znebiti, ker je moj … Večkrat ga vzamem z nejevoljo.

– Učenec hodi za Jezusom –  iz življenja učenca ljudje spoznajo, da ni nikoli sam, da vse načrtuje, odloča in dela z Jezusom in z njegovo Cerkvijo; v tej luči vse postaja drugačno, svetlo – tudi križ.

Ko preverjam, koliko resnično hodim za Jezusom na tak način, ugotavljam, da ga tudi jaz želim kdaj prehiteti, da bi on hodil za menoj.

Vzeti svoj križ na rame lahko razumemo kot šolo služenja in šolo prave veličine, ki ni v tem, koliko sem naredil, ampak s kakšnim vzgibom sem to delal. Če sebe ne postavljam v ospredje, se prečiščujejo nameni. Če se ne znam umakniti, kažem le na to, da delam vse zase.

Če hočem to storiti potrebujem tišino. Takšne tišine, takšnega molka je danes zelo malo. Jezus pa je tiho prisoten med nami. Najbolj je tiho prisoten v naših tabernakljih. On ne potrebuje reklame. On vedno deluje in prav v tej tihi prisotnosti in trpljenju je največja moč zgodovine. Učimo se ob Njem tišine, ponižnosti, pravzaprav prave ljubezni.

Jezus pa je z ljubeznijo premagal zlo. Hodimo za Njim, Križanim zaradi naše ljubezni.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash

obj.: N. N.