29. februar: Bogatin in Lazar pred vrati

Bogatin in Lazar pred vrati

Današnji evangelij zveni kot pravljica. Pripoved o bogatinu in ubogem Lazarju bi lahko vzeli kot neko namišljeno pripoved o tem, kaj se bo zgodilo nekoč po smrti, v večnosti, ko bodo vloge popolnoma zamenjane: ko se bo po razkošni
življenjski pojedini in sijajnem pogrebu bogatin za večno cvrl v peklu; in ko bo na zemlji vedno preizkušani in zavrženi Lazar užival nebeško gostijo. Takrat naj bi bila končno pravica za vedno dosežena. Reči pa moramo, da ni svetopisemskemu pojmovanju ničesar bolj tujega, kot je takšno prenašanje odgovornosti za krivični red v svetu – v neko daljno preteklost ali prihodnost. Jezus ni hotel pripovedovati pravljice iz preteklosti ali fantazirati o bodočnosti,
ampak s svojo besedo zadeti človeka tu in sedaj.

Bogataš in ubogi Lazar predstavljata dve vrsti ljudi, ki žive v vsakem času. Bogatin predstavlja tip človeka, ki se je zapisal mamonu.
Bogatin je človek, ki ga ni – nihče; namesto njega so stvari, ki ga posedujejo: denar, uspeh, avto, ladja, delo, hiša … Bogatin je nihče; brez zgodovine in brez imena. Zatopljen v svoj prepolni krožnik ne vidi ničesar okrog sebe. Niti Lazarja, ki stoji prav pred njegovimi durmi. Vedno bo takšen ostal: zagledan v svoje bogastvo, omejen na samega sebe. Takšna bo tudi njegova bodočnost.

Na drugi strani prepada, popolnoma drugačen pa je Lazar. Njegovo ime pomeni v hebrejščini: Bog pomaga, Bog prihaja v pomoč. Ničesar nima. Ubog je, poln čirov in lačen. Toda, ker postavlja vse svoje zaupanje v Gospoda in njegovo pravičnost, bo “prenesen v Abrahamovo naročje”, kar pomeni, da bo postal deležen sadov odrešenia. Lazar predstavlja tiste svetopisemsko uboge, ki so postavili vse svoje zaupanje v Boga. Če vzporejamo usodo bogatina in ubogega Lazarja v duhu evangelija, bomo videli, da Jezus ne obsoja bogatina zato, ker nekaj ima; niti ne postavlja ubogega Lazarja v “Abrahamovo naročje” samo zato, ker je ubog. Pač pa gre za odnos.

Bogatin postane bogatin takrat, ko ni več sposoben videti ubogega Lazarja tik pred vrati; ko se ne briga za nikogar več.

Prilika o ubogem Lazarju in bogatinu izgublja svojo pravljično barvitost, če pomislimo, da živimo v svetu, ki nas v mnogočem spominja na grozljivo nasprotje med bogatinom in Lazarjem.

Pošastne prikazni okostnjakov in otročičkov z napihnjenimi trebuhi, ki nas obiskujejo na televizijskih ekranih, nas ne ganejo več. Prav tako ne neštete žrtve drugačnih krivic.
Nas je sposoben ganiti vsaj še glas prerokov in Kristusa samega, ki nam pravi, da je še ugoden čas; edini čas, ki nam je dan, da odpremo oči in se spreobrnemo?

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash

obj.: N. N.