7. marec: Belzebul

Belzebul

Žalostno je, kako ljudje iščemo izgovore, da nam ni treba poslušati Božjega glasu. V evangeliju gremo celo tako daleč, da popačimo stvarnost, samo, da ni treba poslušati Jezusovih besed. Obtožimo ga, da izganja demone z demonsko oblastjo. V veselje in tolažbo pa nam je, ko Jezus z veliko močjo razglasi in zagotovi, da je on najmočnejši.

Oborožen človek, ki čuva svoj dom pred vrati hiše, je podoba demona, prepričanega, da je človeka že premagal in ga dokončno usmeril na pot pogube. Tedaj pride nekdo, ki je močnejši od njega. Močnejši je sam Jezus, ki demona premaga, mu iztrga orožje in razdeli plen. On, zmagovalec, lahko vzklikne: »Kdor ni z menoj, je proti meni in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

Resnica pa je tale: če ne poslušamo Gospodovega glasu, smo kakor slepec, ki zaide in se vedno znova mukotrpno poskuša dokopati do prave smeri. Če ga poslušamo, zbiramo skupaj z njim to kar ostane za vedno. On je dejansko vedno najmočnejši in če smo z njim je vse dobro.

Velika tolažba je vedenje, da je On najmočnejši: močnejši od demonov, močnejši od miselnosti tega sveta (last, slast, oblast), močnejši od vsake skušnjave, vsake preizkušnje, močnejši od vsake in vseh težav. On je v nas in mi v njem. On je najmočnejši. Naši vtisi niso tako zelo pomembni. On je in je z nami. On je najmočnejši in na koncu bo zmaga naša. Mi se mučimo z zbiranjem, če smo z njim pa smo deležni preobilja, kajti On je najmočnejši.

Kako dobro de srcu, ko mu ponavljam: Kristus ti si najmočnejši, tudi smrt ti nič ne more, kaj šele vse kar je prej hudega in hudobnega. Večkrat v svoji šibkosti razmišljamo, da ne moremo zmagati raznih tegob in odvisnosti, da nam ni pomoči. Pa ni res. Lahko smo gotovi v zmago. V nas je najmočnejši, ki je vse zlo tega sveta že premagal. Jezus je Gospod.

Močne so Jezusove besede ob koncu današnjega evangeljskega odlomka. Jezus sklene s stavkom, ki nam lahko pomaga: ‘Kdor ni z menoj, je zoper mene.‘ ‘Ne, ne, jaz sem z Jezusom, a na določeni distanci, ne približam se preveč.’ A to ne obstaja. Ali si z Jezusom ali si proti Jezusu. Ali si zvest ali nisi zvest. Ali imaš pokorno srce ali pa si izgubil zvestobo. Vsak med nami naj danes o tem razmisli, kako je z mojo zvestobo? Da bi zavrnil Gospoda, ali iščem kakšen izgovor? Ali poiščem kakšno stvar in očrnim Gospoda? Ne izgubiti upanja. In te besede: ‘zvestoba je izginila’ in ‘kdor ni z menoj, je zoper mene’ – tudi za nas še vedno puščajo prostor za upanje.

Poklicani smo vrniti se h Gospodu, ‘ Pravi nam: Res je, tvoje srce je otrdelo kakor ta kamen. Velikokrat si me očrnil in me nisi poslušal. A še vedno je čas. Vrnite se k meni z vsem srceM, pravi Gospod, ker sem usmiljen in milostljiv. Vse bom pozabil. Zame je pomembno, da ti prideš k meni. To je tisto, kar je pomembno, pravi Gospod. In vse ostalo pozabi. To je čas usmiljenja, je čas Gospodove milosti. Odprimo srce, da bo lahko prišel v nas.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash

obj.: N. N.