14. marec: Novi Mojzes

Novi Mojzes

Jezus nam z neštetimi dejanji pomaga, da bi verovali vanj. Najprej spregovori o Janezu Krstniku, o Svetem pismu, ki govori o njem, še posebej po Mojzesu. Predvsem pa naglaša, da po vsej stari zavezi Bog Oče pričuje o njem. Janeza je poslal Bog, Sveto pismo je navdihnil Bog. Najmočnejše pa Oče pričuje po vsem kar je delal Jezus. Dela, ki jih je Oče naročil Jezusu, pričujejo o Jezusu, da ga je Oče poslal. Vse kar dela Jezus dela skupaj z Očetom. Oče mu da opraviti svoje delo. S tem, da ga izvrši Jezus kaže, da je Božji sin.

Svetopisemsko in Mojzesovo pričevanje o Jezusu pokaže besedilo, ki govori o Judovski neveri. »Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate.«

Mojzes je podoba Jezusa, ki Boga prosi naj to trmasto ljudstvo reši. Sveto pismo vnaprej govori o skrivnosti Jezusa Kristusa. Po grehu ljudstva v puščavi Bog pove Mojzesu, da bo ljudstvo uničil, njemu pa obljubi, da bo iz njega naredil velik narod. Mojzes Božje ponudbe ne sprejme in pravi naj skupaj z ljudstvom pokonča tudi njega. Popolnoma je postal solidaren z ljudmi in tako dosegel njihovo odrešenje.

V Kristusu se vse kar je pokazano po Mojzesu dejansko tudi uresniči na nepričakovan način. V Kristusovi smrti Bog uniči ljudstvo (Kristusova smrt je uničenje starega sveta in starega človeka, kakor pravi sv. Pavel). Njegova smrt pa ne uniči, ampak obudi od mrtvih vse uničene, nas, ki nas utrudita strah in beg pred Dobrim Bogom Očetom.

Jezus je novi Mojzes, ki sprejeme smrt skupaj z ljudstvom in za ljudstvo. Hkrati pa je novi Mojzes iz katerega bo nastala velik narod, sinov in hčera nebeškega Očeta. Z vstajenjem se prav to uresniči in se še vedno uresničuje. Tako Sveto pismo pričuje o Jezusovem trpljenju in vstajenju, ki ga ni bilo mogoče predvideti. Ko pa v luči velikonočne skrivnosti znova beremo staro zavezo, pa občudujemo njeno napoved in slutnjo. V Kristusu se uresničita smrt in življenje, v njem je greh uničen in se začne novo življenje v katerega nas rodi po Cerkvi, svojem telesu v sedanjem času.

Današnji evangelij je zame ena sama preprosta spodbuda, da moramo vztrajati! Vztrajajmo kot učenci v molitvi, razmišljanju in iskanju, da bo Gospod odpiral naš um! Ker pa smo priče, smo tudi mi povabljeni, da molimo za drugega, da bo Gospod tudi našim bližnjim odpiral razum. Zaupajmo in vztrajajmo!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash

obj.: N. N.