15. marec: Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus?

Objavljeno: 14. 03. 2024

|

15. marec: <strong>Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus?</strong>

Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus?

Ob poslušanju tega evangeljskega odlomka smo povabljeni, da tudi mi obnovimo našo odločitev za Kristusa in s tem tudi za Cerkev. V preteklosti ni bilo čutiti tako močne potrebe po tej osebni odločitvi, ker nas je izročilo skupaj z navadami samo uvajalo v krščansko življenje, danes pa ni več tako. Vse to je dobrina in napredek, a prinaša tudi odgovornost. To pomeni, da je potrebno izbrati in se odločiti. Najslabše bi bilo, če ne bi sprejeli, da drugi izberejo za nas, sami se pa tudi ne bi odločili.

 »Kristus je vzljubil Cerkev. In ti?« Pogosto danes slišimo ponavljati in spraševati in dvomiti kakor v Kristusovem času: »Kristus da, Cerkev ne.« Pridemo do kristjanov brez Cerkve.

Eden izmed temeljnih razlogov za nesporazum je skoraj vedno v tem, da pod besedo »Cerkev« ljudje razumejo »papeža, škofe in duhovnike«, se pravi hierarhijo. Prav te imajo ljudje v mislih, ko govorijo: »Cerkev dela napake tu in tam; zakaj je Cerkev rekla? Zakaj je Cerkev naredila?« K ustvarjanju te miselnosti je v preteklosti pripomogla tudi sama hierarhija, a jo je treba absolutno preseči. Cerkev niso le »papež, škofje in duhovniki«, kot naša država niso le njeni voditelji. Cerkev je »Božje ljudstvo«, se pravi vsi krščeni.

Če to razumemo, se spremeni naš način gledanja na Cerkev in na Jezusa.

Med drugim bodimo pozorni, da ne bomo lahkomiselno kazali s prstom na »madeže in gube« Cerkve, ker ji jih zadajamo tudi mi sami! Prepričan sem, da bi Cerkev imela eno gubo manj, če bi jaz v svojem življenju storil en greh manj.

Ni rečeno, da moramo v Cerkvi vsi in vedno molčati, potrebno pa je paziti, s kakšnim duhom človek govori.

Ne čakajmo torej svoje smrti, da bi se »vrnili« v Cerkev in k Jezusu; če je le mogoče, se vrnimo še živi, z lastnimi nogami. Žalostno je gledati, koliko tistih, ki so živeli v popolni brezbrižnosti, se vrača v Cerkev samo zato, da bi prejeli tako imenovan »poslednji pozdrav«. S tem si lahko rešijo zunanji videz, ne rešijo pa duše.

Ob koncu se spomnimo vprašanja, ki smo si ga zastavili na začetku: »Kristus je vzljubil Cerkev. In ti?«


pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash

obj.: N. N. 

Povej naprej.