Teden družine, 23. marec: Čujte in pričujte

Nagovor, 23. 3. Čujte in pričujte

Čujte in pričujte! V ti dve besedi bi lahko povzeli vso skrivnost življenja in tudi Tedna družine, ki ga sklepamo na praznik Gospodovega oznanjenja. Zgodba o angelovem oznanjenju Mariji govori prav o teh dveh besedah.

To, da je Marija slišala angelov pozdrav in dojela njegovo sporočilo, se nam zdi samo po sebi umevno. Mogoče je bilo srečanje med angelom in Marijo res očitno, vendar stvari, ki jih je slišala, ni bilo lahko razumeti. Pomislimo, kako bi na njenem mestu reagirali mi. Tudi če bi bili v pogovoru zelo podobni Mariji, ostaja vprašanje, kako bi oznanjenje nesli v življenje.

Marija je bila čuječa, zato je uspela razbirati najdrobnejša znamenja, najtišje besede oznanjenja pred Angelovim prihodom in po njem. Bila je čuječa, zato je lahko srečala angela. Čuječnost je bila temelj Marijinega materinstva. Marija je bila čuječa, zato je razumela znamenja in Božje sporočilo. Marija je bila čuječa, ker je niso premamili pomembnost, napuh in samozadostnost. Marija je bila čuječa, zato je trpljenje ni odvrnilo od zvestobe dani obljubi. Njena drža čuječnosti, jo pripelje v držo pričevanja. V čuječnosti je slišala Gospodovo oznanjenje, iz neprestane čuječnosti se je rojevalo čudovito pričevanje.

Danes smo na vrsti mi. Če hočemo pristopiti k Mariji, se moramo podati na njeno pot čuječnosti in pričevanja. Bog nas bo obiskal, če bomo čuječi. Obiskal nas bo, če bomo razlikovali med grehom in krepostjo, obiskal nas bo če bomo vzeli križ zares. In doživeli bomo veliko noč, kakor jo je Marija.

Kaj je velika noč? Je praznik našega življenja. Jezus je prišel, da bi živeli polno. Naša veličina ni v tem, da se svet vrti okrog nas, ampak v tem, da znamo stopiti v ozadje iz ljubezni do drugega. Gre za ljubezen, ki edina osrečuje. Vsako iskanje pomembnosti ljubezen duši. Križ umiranja pomembnosti je torej pomemben korak do praznovanja velike noči v družini. Jezus nas z veliko nočjo usmerja k večnemu življenju. Kaže onkraj smrti, kjer stvari tega sveta nimajo nobene vrednosti. Na poti do velike noči nas pogosto ovirajo materialne stvari. Zaradi njih sicer lahko lepo živimo, a naše življenje je prazno. Materialnost zaslepi! Umirati bogastvu, umirati vsemu, kar nas veže, da ne moremo svobodno stopati v odnose. To je velik križ naših družin. Če tega ne vzamemo scela nase, bo naše veselje ob veliki noči prazno.

Bolj ko bomo z veseljem nosili ta ali oni križ, več bo prostora za bližnje ob nas, lepše bomo lahko praznovali. Vstali Gospod bo prinesel veselje vsem, ki čutimo svojo grešnost. On je tisti, ki nas rešuje greha, On je premagal hudega duha in vsak greh, on nas osvobaja.

Vstali Gospod bo prinesel veselje vsem tistim, ki se znajdete v družinah prestrašeni in nemočni. Vsi strahovi ob Vstalem so odveč. On vedno zmaga vsak strah, le naslanjati se moramo vedno znova nanj in mu zaupati.

Gospod bo prinesel veselje tudi vsem družinam, ki Jezusa kljub lepim obljubam zatajijo. A Gospod vedno odpušča, nikoli ne očita.

Gospod bo veselje prinesel vsem, ki nam ne diši trpljenje, saj nam kaže, da trpljenje ni nesmisel, ampak nujna pot ljubezni, pot do vstajenja. Veselimo se z Gospodom, ki nas vabi, da z njim trpimo, vendar ne za obup ampak za vstajenje.

Velika noč nam govori, da je ljubezen premagala sovraštvo, da smo nagrajeni z življenjem, če ostajamo blizu Gospodu. Veselimo se Gospodovega vstajenja in obljube, da nas bo povezanost z Gospodom pripeljala tudi do naše večne velike noči. Naj to veselje zaživi v naših družinah.

Ervin Mozetič

---

Obj.: L. M.