BESEDA STAREJŠIM, INVALIDOM, BOLNIM IN NE SAMO NJIM, april – mali traven 2024
Pozdravljeni!
Aleluja! Končno, po 40 dneh posta spet odmeva med našimi molitvami! Gospod je vstal! To naj ne bo le pritajen šepet, tudi na razposajeno kričanje, ampak zgovoren in prodoren glas vsega našega bitja, vsega našega mišljenja in ravnanja, skratka vsega našega življenja.
Kaj ta izraz sploh pomeni in zakaj je tako tesno povezan z velikonočnim obdobjem?
Korenine besede aleluja najdemo v hebrejskem izrazu, ki pomeni slavimo Gospoda. Najpogosteje bomo nanj naleteli kot na kratek pripev, ki se ponavlja na koncu psalmov. Najdemo ga tudi v Tobitovi knjigi, kjer je opisan kot slavilni spev, ki naj bi ga peli v novem Jeruzalemu. »Jeruzalemska vrata bodo prepevala pesmi veselja, vse tamkajšnje hiše bodo prepevale: Aleluja, slavljen Bog Izraelov!« (Tob 13,18)
Ne preseneča, da besedo najdemo tudi v Knjigi razodetja.
»Zatem sem zaslišal kakor močen glas velike množice v nebesih, ki je klicala: ”Aleluja! (Raz 19, 1).
Aleluja je vedno bila in vedno je slavilni izraz, s katerim častimo Boga zaradi njegove dobrote. Prav zato alelujo tesno povezujemo z obdobjem radosti in je v izrazitem nasprotju z resnim in spokornim postnim časom, med katerim je v besednem bogoslužju pri maši ne slišimo.
Za Veliko noč, ki je obdobje velike radosti in veselja, Cerkev s prepevanjem Aleluje poudarja to stvarnost tako, da nenehno hvali in časti Boga.
Pridružujem se slovenskim škofom, ki voščijo »da bi ob tej veliki noči prepoznali Boga, ki hodi z vami, in vas vabi k polnosti življenja. Pojdite za njim in skupaj z brati in sestrami pojte: Aleluja«.
Vaš bolnišnični duhovnik Miro Šlibar
LITURGIČNI KOLEDAR
APRIL
2024, LETO B/II
1. april: Velikonočni ponedeljek – d. p.
5. april: prvi petek
6. april: prva sobota
7. april: 2. velikonočna ali bela nedelja Božjega usmiljenja
14. april: 3. velikonočna nedelja
16. april: Bernardka Lurška
21. april: 4. velikonočna – nedelja Dobrega Pastirja
17. april: Hozana – Dan upora – d. p.
28. april: 5. velikonočna nedelja
MOLITVENI NAMENI SVETEGA OČETA,
zaupani njegovi svetovni mreži molitve za leto 2024
Apostolat molitve že od vsega začetka, danes pa kot Papeževa svetovna mreža molitve, ki se posebej hrani z nameni, ki jih predlaga Sveti oče, ohranja in širi pobožnost Srcu Jezusovemu. Vabim vas, da se ji vsi, zlasti starejši in bolni, pridružite v čim večjem številu.
Molitveni namen za mesec april 2024: ZA VLOGO ŽENSK. Molimo, da bi v vsaki kulturi prepoznali dostojanstvo žena ter njihovo bogastvo in da bi se končala diskriminacija, ki jih doživljajo na različnih koncih sveta.
DUHOVNA OSKRBA V BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA,
Robert Smodiš, bolnišnični duhovnik
Splošna bolnišnica Murska Sobota je bila formalno ustanovljena 15. novembra 1893. V začetku je imela 4 bolniške sobe oz. 24 postelj. Po 2. svetovni vojni se je bolnišnica postopoma preselila v sosednjo vas Rakičan. Danes pokriva vse pomursko območje in je izjemno velika ustanova, saj ima že več kot 1.200 zaposlenih. Dandanašnji ta bolnišnica priznava izjemno in nenadomestljivo vrednost duhovni oskrbi in nas rada sprejema ter jo spodbuja. Glede duhovne oskrbe sta se v njeno zgodovino pomembno vpisala: Janko Škraban in Jože Škalič. Leta 1998 so v kletnih prostorih kirurškega oddelka ob prizadevanju takratnega soboškega župnika Martina Horvata uredili kapelo, namenjeno bolnikom katoliške in tudi evangeličanske veroizpovedi. Danes koordinira duhovno oskrbo s strani bolnišnice Metka Lipič Baligač. Sodelovanje predstavnikov različnih veroizpovedi je res zgledno. Kapela je posvečena Povišanju svetega križa. V kapeli je tudi tabernakelj, ki ga je 14. septembra 2019 blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Duhovnika za obisk bolnika lahko pokličejo kadar koli. Ob večjih praznikih pa mu pomagajo tudi sosednji duhovniki. Bolnišničnega duhovnika dobite na tel. štev.: 064 244 110.
NATAŠA AHČIN
PREK KRIŽA V VELIKO NOČ
Vsak dan znova upati, ljubiti, / stati v veri tam, kjer si; / trdno vztrajati v dobrem, / ne zapravljati moči. / Je le ena pot do jutra, / en pogled v smer Luči, / ne se bati gledati prek križa, / Jezusove rane in dlani, / enkrat prebodene, zdaj sijoče v vsej Ljubezni.
HVALEŽNOST, Christine A. Adams
*Hvaležne misli so zdrave misli. Zadržijo nas, da smo osredinjeni na lastne sanje, ki nas napotijo v smer osebne izpopolnitve. Jutri je vedno rezultat vsega, kar delaš, misliš in verjameš danes. Verjêmi, da je življenje dobro in takšno potem tudi bo!
*Ko dosežeš pomemben cilj, se vesêli! Bodi hvaležen za potrditev svojih sanj in za svojo stanovitnost pri uresničevanju teh sanj! Zadrži se pri čistem veselju tega trenutka! Vračaj se k njemu – znova in znova…
PRIPOROČAMO
*Novo. Za pogovor z duhovnikom o čemerkoli lahko pokličete vsak torek, od 10. do 12. ure, na telefon 051 245 255.
*ROMANJE V LURD BO OD 25. DO 31. JULIJA. POKLIČITE 031 613 378 (Miro Šlibar)
*Svete maše Radio Ognjišče v mesecu aprilu prenaša iz stolnice sv. Nikolaja v Murski Soboti ob 19. uri.
Ob isti uri bo tudi prenos svete maše v živo na TV GOLD.
* Vsako nedeljo je ob 10.30 prenos svete maše na TV SLO 1.
* Svete maše so na TV Exodus ob delavnikih ob 6., 12., 18. in 24. uri, ob nedeljah pa ob 8.30 ter ob 12., 13., 18. in 19. uri.
* Drugi četrtek v mesecu je na Kureščku ob 17. uri molitvena ura pred Svetim Rešnjim Telesom, ob 18. uri pa sveta maša za svetost življenja in za nerojene otroke.
* Drugi petek v mesecu je na Brezjah ob 17.30 rožni venec, ob 18. uri pa sveta maša za bolnike z rakom, njihove domače in prijatelje.
* Prvo sredo meseca je v. maša za bolnike z rakom pri kapucinih v Celju.
* Vsak dan je rožni venec na Radiu Ognjišče na sporedu že ob 5. uri.
* Vsako tretjo soboto v mesecu je na Radiu Ognjišče Kateheza za bolnike. Tokrat bo izjemoma 13. aprila ob 21. uri.
MODRE IN HUDOMUŠNE PUŠČAVSKIH OČETOV, R. KERNA
*Novinec je rekel starcu: »Poznal sem očeta Serafina. Bil je res brez napak.« – »Motiš se, fant. Eno je imel: to namreč, da je bil brez napak.«
*Radovedni menih vpraša opata: »Oče, zakaj vztrajaš, naj sezidamo okroglo cerkev?« – »Da se verniki pred pušico za nabirko ne bodo skrivali po kotih.«
*Puščavniki so bili preprosti ljudje. Nekoč sta se dva pogovarjala o soncu in luni. »Pravzaprav je luna pomembnejša od sonca«, je menil prvi. »Zakaj neki?« – »Ker sveti ponoči in nam je potrebna. Sonce pa sije podnevi, ko je tako svetlo. Takrat ga pa res ne potrebujemo.«
*«Zakaj moramo večkrat pomisliti na smrt, oče?« – »Da se naučimo umirati, ko smo živi, ne pa živeti, kot bi bili mrtvi.«
……………………………………………………………………………………………………
Miro Šlibar, Ulica Emila Adamiča 60, 1356 Dobrova, GSM 031 613 378, [email protected]; www.miro-slibar.rkc.si
foto: Unsplash, James Coleman
obj.: N. N.