Nedelja, 21. april: 4. velikonočna nedelja
- velikonočna nedelja
Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi nedelja Dobrega Pastirja, nas vsako leto vabi z vedno novim čudenjem odkriti resnico, ki jo je Jezus sam izrekel o sebi in to resnico brati v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. In katera je ta resnica? Ta resnica je, da: ‘Dobri pastir da svoje življenje za ovce’. Te besede so se v polnosti uresničile, ko se je Kristus, ki je bil svobodno pokoren Očetovi volji, pustil pribiti na križ. S tem postane popolnoma jasno, kaj pomeni, da On ‘dobri pastir’, daje življenje, saj je daroval svoje življenje v žrtev za nas, zate, zame, za vse. Zaradi tega je ‘dobri pastir’.
To Jezusovo samopredstavitev ne moremo skrčiti le na čustveno spodbudo brez kakršnega koli konkretnega učinka. Jezus ozdravlja preko tega, da je pastir, ki da življenje. S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: ‘Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega’. Ravno to darovanje svojega življenja ga napravlja najodličnejšega dobrega Pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
V podobi Jezusa, dobrega pastirja, zremo Božjo previdnost, njegovo očetovsko vnemo za vsakega od nas, ne pušča nas samih. To je resnično presenetljiva in skrivnostna ljubezen, saj je s podaritvijo Jezusa kot Pastirja, ki daje življenje za nas, nam je Oče dal vse, tisto največje in najdragocenejše, kar nam je mogel dati. Resnično je najvišja in najčistejša ljubezen, saj ni v ozadju nobene potrebe, preračunljivosti ali kakršne koli želje po izmenjavi. Pred to Božjo ljubeznijo okušamo neskončno veselje in se odpremo hvaležnosti za vse to, kar smo zastonj prejeli.
Toda ni dovolj le zreti in zahvaljevati se. Potrebno je tudi iti za Dobrim Pastirjem. Še posebej pa so tisti, ki imajo v Cerkvi poslanstvo voditeljev, duhovniki, škofi, papež, poklicani prevzeti, nikakor ne miselnost ‘menedžerjev’, temveč služabnikov, s posnemanjem Jezusa, ki nas je rešil s svojim usmiljenjem.
Dobri pastir da življenje za svoje ovce. Sveti Marko je bil pravi pastir, ki svojih ovc ni zapustil, kakor bi nasprotno storil ‘najemnik‘, zato je tudi dal življenje in pretrpel mučeniško smrt. Zato poglejmo lastnosti dobrega Pastirja. Prva lastnost dobrega pastirja je, da je strasten. Gre za strast, ki postane skorajda norost, neumnost. To je tisto vedenje, ki ga imenujemo apostolska gorečnost. Ni mogoče biti pravi pastir brez tega notranjega ognja.
Druga lastnost je, da mora biti pastir človek, ki zna razločevati: Ve, da v življenju obstaja zapeljevanje. Oče laži je zapeljivec. Pastir ne. Pastir ljubi. Drugačen pa je oče laži, zavistnež, zapeljivec. Zapeljivec, ki poskuša oddaljiti od zvestobe. Marko je s svojim evangelijem vodil ljudi k edinemu ženinu, k Jezusu, in želi da bi vedno ostali zvesti njemu. To s svojim evangelijem Marko počne še vedno tudi danes.
Prva lastnost pastirja je torej, da je strasten, da ima gorečnost, da je goreč. Druga njegova lastnost je, da zna razločevati: razločevati, kje so nevarnosti in kje so milosti, kje je prava pot. To pomeni, da ovce spremlja vedno: v lepih in tudi težkih trenutkih, v trenutkih zapeljevanja. In jih s potrpežljivostjo vodi v stajo.
Tretja lastnost pastirja pa je sposobnost, da naznani. Apostol ne sme biti naiven: ‘Ah, saj je vse lepo, pojdimo dalje … Vse je lepo, praznujmo, vsi … Vse je dovoljeno …’ Treba je braniti zvestobo edinemu ženinu Jezusu Kristusu. Pastir zna grajati s konkretnostjo. Reči ‘ne‘, kakor starši rečejo otroku, ko se začne plaziti in hoče vtakniti prste v električno vtičnico: ‘Ne, tega ne! Nevarno je!‘… Dobri pastir zna naznaniti zlo z imenom in priimkom, kakor je delal evangelist Marko.
Sveti Marko je imel apostolsko gorečnost, bil je strasten in goreč: to je njegova prva značilnost. Človek, ki zna razločevati, saj pozna zapeljevanje in ve, da hudič zapeljuje: druga značilnost. Ter človek s sposobnostjo grajanja stvari, ki bi njegovim ovcam škodovale: tretja značilnost. Molimo za vse pastirje Cerkve, da bi se sv. Marko zavzel zanje pred Bogom in bi vsi lahko imeli te tri poteze služenja Gospodu.
Sveta Marija naj izprosi zame, za škofe in duhovnike vsega sveta milost, da bi služili svetemu Božjemu ljudstvu z veselim pridiganjem evangelija, z občutenim obhajanjem zakramentov in s potrpežljivim in krotkim pastoralnim vodstvom.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Unsplash
obj.: N. N.
Povej naprej.
Oglejte si še
