Papež Frančišek: Jezus nam danes v evangeliju pravi, da smo zanj prijatelji

V Svetem pismu so »služabniki« Boga posebne osebe, katerim zaupa pomembna poslanstva, kot na primer Mojzesu (2Mz 14,31), kralju Davidu (prim. 2Sam 7,8), preroku Eliju (prim. 1Kr 18,36), in končno tudi Devici Mariji (prim. Mt 25,21). To so osebe, v katerih roke Bog položi svoje zaklade. Vse to pa za Jezusa ne zadostuje, da bi izrazil, kdo smo mi zanj. To ne zadostuje. Hoče več, da bi razumeli, kdo smo za Jezusa, nekaj še večjega, ki gre onkraj dobrin in istih projektov. Hoče prijateljstvo.

Kot otroci se naučimo, kako lepa je izkušnja, ko prijateljem ponudimo svoje igrače in najlepše darove. Zatem ko odraščamo jim zaupamo svoje prve skrivnosti. Kot mlade osebe jim ponudimo lojalnost. Kot odrasli z njimi podelimo svoja zadovoljstva in zaskrbljenosti. Kot ostareli pa spomine, premisleke in tišino dolgih dni. Božja Beseda v Knjigi pregovorov nam pravi, da se »srce veseli olja in kadila in sladkosti prijatelja, izvirajoče iz življenjskega nasveta« (Prg 27,9). Pomislimo za trenutek na svoje prijatelje in prijateljice in se za njih zahvalimo Gospodu! Nekaj časa mislimo na njih!

Prijateljstvo ni sad preračunljivosti in tudi ne prisile. Porodi se spontano, ko v drugem prepoznamo nekaj našega. In, če je prijateljstvo resnično, je tako močno, da tudi zaradi izdaje ne mine. »Prijatelj vedno hoče dobro« (Pr 17,17), ponovno zatrjuje Knjiga pregovorov, kakor nam pokaže Jezus, ko ga Juda izda s poljubom: »Prijatelj, čemu si prišel?« (Mt 26,50). Pravi prijatelj te ne zapusti, tudi takrat ko pogrešiš. Popravi te, morda te pograja, a ti odpusti in te ne zapusti.

In danes nam Jezus v evangeliju pravi, da smo mi Zanj ravno to: prijatelji. Torej ljubljene osebe ne glede na kakršno koli zaslugo in kakršno koli pričakovanje, katerim steguje roko in ponuja svojo ljubezen, svojo milost, svojo Besedo, s katerimi, torej z nami, prijatelji, podeli tisto, kar je najbolj dragoceno, vse to, kar je slišal od Očeta (prim. Jn 15,15). Pa vse do tega, da je postal ranljiv za nas, se brez obrambe in zahtev izročil v naše roke, saj nam hoče dobro. Gospod nam hoče dobro, kot prijatelj in hoče, da smo deležni, kar je njegovo.

Vprašajmo se torej: kakšno obličje ima zame Gospod? Obličje prijatelja ali tujca? Se čutim od njega kot dragocena oseba ljubljen? Kakšno je Jezusovo obličje, ki ga pričujem drugim, še zlasti tistim, ki pogrešijo in potrebujejo odpuščanje?

Marija naj nam pomaga rasti v prijateljstvu z njenim Sinom in ga širiti povsod okoli nas.

---

vir: Vatican News

foto: Vatican Media

obj.: N. N.