Veroizpoved: Verujem v Svetega Duha

Sveti Duh je v veroizpovedi imenovan »Gospod in tisti, ki oživlja«. S tem, ko mu je bil dodeljen naziv »Gospod«, je dobil enako čast in slavo kot Oče in Sin. Pravzaprav veroizpoved nadaljuje, da je »čaščen in poveličan« s Sinom in Očetom. Tako ima Sveti Duh polnost edinega božanskega bistva. Ker častimo samo Boga, veroizpoved jasno pove, da je Sveti Duh deležen enakega čaščenja zaradi Očeta in Sina.

Dobil je naziv “Posredovalec življenja”, saj je njegova vloga vedno prinašati življenje. Sveti Duh je tisti, ki je bil vdihnjen v zemeljski prah, da bi ustvaril človeka in lebdi nad vodami na začetku stvarjenja. S tem ko daje življenje, Sveti Duh povezuje Božje življenje z Božjim stvarstvom. Najbolj dokončno zasenči Devico Marijo, da bi pomagal uresničiti učlovečenje Jezusa Kristusa. Ponovno vidimo ta Božja dejanja, ki pritegnejo svoje stvarstvo v odnos z njim.

Eden od posebnih načinov, kako Sveti Duh pritegne stvarstvo v odnos z Bogom, je njegov navdih po prerokih. Zdi se, da je ta stavek v veroizpovedi skoraj zataknjen. Potem ko smo se osredotočili na veličastnost njegove vloge v Božjem načrtu, slišimo in skoraj spregledamo to dejstvo, ki ga navdihuje. Ta navdih prerokov je v pričakovanju prihoda Sina in, širše gledano, navdihuje Sveto pismo, skozi katerega beremo o Jezusu, tako napoved njegovega prihoda v Stari zavezi kot njegovo življenje in delovanje v Novi. Z navdihovanjem Svetega pisma Sveti Duh vedno oživi in poskrbi za srečanje z Božjo besedo, ki je Sin. S tem nas globlje potegne v občestvo z Bogom.

vir: Simply Catholic, Father Harrison Ayre

foto: PixaBay

obj.: N. N.