Papež: Nosimo s sabo žepni evangelij. Kateheza o Svetem Duhu, ki navdihuje.

Objavljeno: 13. 06. 2024

|

Kategorije: Novice iz Vatikana

Papež: <strong>Nosimo s sabo žepni evangelij.</strong> <em>Kateheza o Svetem Duhu, ki navdihuje.</em>
Sveti oče je med splošno avdienco v sredo, 12. junija 2024, nadaljeval cikel katehez o Svetem Duhu in Cerkvi kot Kristusovi nevesti. Tokrat je razmišljal o delovanju Svetega Duha v Božjem razodetju, zlasti v Svetem pismu. Povabil je, naj s sabo vedno nosimo žepni evangelij in čez dan preberemo kakšen odlomek. To nas bo približalo Svetemu Duhu.

Papež Frančišek je pri katehezi izpostavil, da Bog, ki navdihuje Sveto pismo, navdihuje tudi Cerkev, ki je razlagalka Svetega pisma. Naloga Cerkve je, da vernikom in iskalcem resnice pomaga pravilno razlagati svetopisemska besedila. Posebej pomembno branje Svetega pisma pa se odvija v skupnosti, med bogoslužjem, zlasti pri sveti maši. Papež je poudaril, da mora homilija pomagati prenesti Božjo besedo iz knjige v življenje in ne sme biti daljša od osmih minut. Med številnimi Božjimi besedami, ki jih vsak dan slišimo pri maši ali med molitvenimi urami, je vedno ena, ki je posebej namenjena prav nam. Če jo sprejmemo v srce, lahko razsvetli naš dan in poživi našo molitev. Gre za to, da ji ne pustimo pasti v prazno.

Svetopisemski odlomek: 2 Pt 1,20-21

[Bratje,] predvsem védite to, da nobena prerokba v Pismu ni stvar osebne razlage: nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak po nagibu Svetega Duha so spregovorili ljudje, ki so bili od Boga.

Kateheza: Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga. Spoznavanje Božje ljubezni iz Božjih besed.

Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo kateheze o Svetem Duhu, ki Cerkev vodi h Kristusu, ki je naše upanje. Nazadnje smo razmišljali o delovanju Svetega Duha v stvarstvu, danes ga vidimo v razodetju, o katerem je Sveto pismo verodostojno in od Boga navdihnjeno pričevanje.

V Pavlovem Drugem pismu Timoteju je zapisana naslednja trditev: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga« (2 Tim 3,16). Drugi odlomek iz Nove zaveze pravi: »Po nagibu Svetega Duha so spregovorili ljudje, ki so bili od Boga« (2 Pt 1,21). To je nauk o božjem navdihu Svetega pisma, ki ga izpovedujemo kot del vere v veroizpovedi, ko pravimo, da je Sveti Duh »govoril po prerokih«. Božji navdih Svetega pisma.

Sveti Duh, ki je navdihnil Pismo, je tudi tisti, ki ga razlaga in ga dela trajno živega in dejavnega. On ga navdihuje in ga naredi navdihujočega. Drugi vatikanski koncil pravi, da je Sveto pismo »od Boga navdihnjeno in enkrat za vselej zapisano, nespremenljivo sporoča besedo samega Boga, v besedah prerokov in apostolov pa odmeva glas Svetega Duha« (Dei Verbum, 21). Na ta način Sveti Duh v Cerkvi nadaljuje delovanje Kristusa Vstalega, ki je po veliki noči učencem »odprl um, da so doumeli Pisma« (prim. Lk 24,45).

Lahko se namreč zgodi, da določen odlomek iz Svetega pisma, ki smo ga velikokrat prebrali brez posebnega čustva, nekega dne preberemo v ozračju vere in molitve, in takrat to besedilo nenadoma postane jasno, nagovori nas, osvetli problem, ki ga doživljamo, nam razjasni Božjo voljo za nas v določeni situaciji. Od kod prihaja ta sprememba, če ne od razsvetljenja Svetega Duha? Besede Svetega pisma pod vplivom Svetega Duha postanejo jasne; in v teh primerih se z roko dotaknemo, kako resnična je trditev iz Pisma Hebrejcem: »Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč« (Heb 4,12).

Bratje in sestre, Cerkev se hrani z duhovnim branjem Svetega pisma, torej z branjem pod vodstvom Svetega Duha, ki ga je navdihnil. V njegovem središču je kot svetilnik, ki osvetljuje vse, dogodek Kristusove smrti in vstajenja, ki uresničuje načrt odrešenja, uresničuje vse osebe in prerokbe, razkriva vse skrite skrivnosti in ponuja pravi ključ za branje celotnega Svetega pisma. Kristusova smrt in vstajenje sta svetilnik, ki osvetljuje vso Sveto pismo in tudi naše življenje. Knjiga Razodetje vse to opisuje s podobo Jagnjeta, ki lomi pečate knjige, ki je »popisana znotraj in zunaj in zapečatena s sedmimi pečati« (prim. Raz 5,1-9), tj. pisma Stare zaveze. Cerkev, Kristusova nevesta, je pooblaščena razlagalka navdihnjenega Svetega pisma, posrednica njegovega pristnega oznanjevanja. Ker je Cerkev obdarjena s Svetim Duhom, je »steber in opora resnice« (1 Tim 3,15). Naloga Cerkve je, da vernikom in iskalcem resnice pomaga pravilno razlagati svetopisemska besedila.

Eden od načinov duhovnega branja Božje besede je lectio divina. Pomeni, da določen del dneva namenimo osebnemu in meditativnemu branju odlomka iz Svetega pisma. To je zelo pomembno: vsak dan si vzemi nekaj časa za poslušanje, meditacijo in branje svetopisemskega odlomka. Zato vam priporočam, da vedno imate pri sebi žepni evangelij. Ko ste na poti ali imate nekaj časa, ga vzemite v roke in ga berite. Za življenje je to zelo pomembno. A duhovno branje Svetega pisma v pravem pomenu besede se odvija v skupnosti, med bogoslužjem, zlasti pri sveti maši.

Tu vidimo, kako dogodek ali nauk, ki je podan v Stari zavezi, najde svojo izpolnitev v Kristusovem evangeliju. Homilija mora pomagati prenesti Božjo besedo iz knjige v življenje. Homilija mora zato biti kratka: neka podoba, misel ali občutenje. Ne sme biti daljša od osmih minut, saj se po tem času pozornost izgubi, ljudje zaspijo in imajo prav. Prav to želim povedati duhovnikom, ki veliko govorijo, ljudje pa ne razumejo, o čem govorijo. Kratka homilija, ena misel, en občutek, ena spodbuda k dejanju. Ne več kot osem minut. Homilija mora namreč pomagati prenesti Božjo besedo iz knjige v življenje. Med številnimi Božjimi besedami, ki jih vsak dan slišimo pri maši ali med molitvenimi urami, je vedno ena, ki je posebej namenjena prav nam. Če jo sprejmemo v srce, lahko razsvetli naš dan in poživi našo molitev. Gre za to, da ji ne pustimo pasti v prazno.

Zaključimo z mislijo, ki nam lahko pomaga, da se zaljubimo v Božjo besedo. Tako kot nekatere glasbene skladbe ima tudi Sveto pismo osnovno noto, ki ga spremlja od začetka do konca, in ta nota je Božja ljubezen. »Celotno Sveto pismo,« pravi sveti Avguštin, »ni nič drugega kot pripoved o Božji ljubezni.« Sveti Gregor Veliki pa imenuje Sveto pismo »pismo vsemogočnega Boga svoji stvaritvi«, kot pismo ženina nevesti, in nas spodbuja, naj se v Božjih besedah učimo spoznavati Božje srce. »S tem razodetjem – pravi drugi vatikanski koncil – nevidni Bog po svoji veliki ljubezni govori ljudem kot prijateljem in ostaja z njimi, da bi jih povabil in sprejel v svoje občestvo« (Dei Verbum, 2).

Dragi bratje in sestre, nadaljujte z branjem Svetega pisma. Ne pozabite na žepni evangelij: nosite ga v torbi ali v žepu in čez dan preberite kakšen odlomek. To vas bo zelo približalo Svetemu Duhu, ki je v Božji besedi. Sveti Duh, ki je navdihnil Sveto pismo in zdaj veje iz Svetega pisma, naj nam pomaga dojeti to Božjo ljubezen v konkretnih življenjskih situacijah.

Povej naprej.