Sobota, 22. junij: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje

Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje

Pogled na ptice pod nebom in lilije na polju naj bi nas navdal z zaupanjem v božjo previdnost. Če pa globlje preudarimo, nas prevzame strah, ko pomislimo, da bi morali z Bogom zares resno računati. Pa si skušamo razložiti Jezusove besede, češ da so le pesniške prispodobe. Pisatelj Ernst Bloch je o njih celo sarkastično pripomnil, da so besede o »pticah pod nebom simbol ekonomske naivnosti kristjanov«. Ključ za boljše razumevanje Kristusovega nauka o božji previdnosti moramo iskati v podobah Boga, s katerimi nam govori današnja božja beseda.

On nas ne more pozabiti; le mi se mu, s svoje strani, lahko odtujimo in se preusmerimo v navidez potrebnejše stvari.

Druga, evangeljska podoba nam govori o našem bivanju v Bogu, nebeškem Očetu. On nas vidi in ve, česa potrebujemo; pozna nas in za nas skrbi. Tako govorimo o njegovi PREVIDNOSTI. Razmeroma lahko je verovati v takšnega Boga, dokler nismo v takšni situaciji, da bi ga zares doživeli in v živo izkusili. Dokler se ukvarjamo le z vprašanji, koliko holesterola ali kalorij ima ta ali ona hrana; dokler nas skrbi kakšno dieto naj izberemo, da bi shujšali; dokler letamo od trgovine do trgovine v iskanju boljših cigaret … dotlej nam je teorija o božji previdnosti lahko sprejemljiva.

Drugače pa je verovati in živeti v popolni vdanosti Očetu takrat, ko nam zmede naše račune nezaposlenost, kriza, nesreča, osamelost in negotovost starih let … Smo takrat sposobni »preložiti svojo skrb na Gospoda« in z vedrim zaupanjem iti naprej?

Evangeljski materinski in očetovski Bog nas osvobaja za neutesnjeno, vedro – nikakor pa pasivno in lenobno bivanje na zemlji. »Bog skrbi za ptice pod nebom, vendar jim ne daje hrane v gnezdo,« pravi pregovor.

Jezus želi, da živimo brezskrbno kot ptice. Ptice so, čeprav ne sejejo in ne žanjejo, brezskrbne. Koliko bolj bi morali biti nezaskrbljeni mi z vsemi našimi žetvami in prizadevanji. Če že ptice, ki so živali, niso zaskrbljene, koliko manj razlogov za to imamo mi, ki smo božji otroci ..Bog, ki nam je naklonil velike stvari, bo skrbel tudi za manjše reči,« je v istem duhu vere dejal sv. Hieronim. Morda so le posamezniki, katerih srce je zares bilo polno Boga, mogli postaviti vse svoje zaupanje vanj.

Najmanj, kar od nas pričakuje današnji evangelij, pa je to, da ne gradimo na bogastvu in imetju, denarju – mamonu. Bogastvo je lahko največji božji nasprotnik. »Kdor je suženj bogastva, se ga oklepa kakor suženj; kdor pa je zlomil jarem suženjstva bogastvu, ga razdaja kakor gospod« (sv. Hieronim).

Naše srce naj ostane odprto in otroško vdano, da bi lahko z vso svobodo izpolnilo edino, prastaro in absolutno zapoved: »Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo!« (5 Mz 6,4).  To je priložnost, da naredimo nekaj drugega, da lahko nekaj postane drugače. Zato se vprašajmo: katere  stvari  so me odvračale od živosti in me oddaljevale od Boga?

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: N. N.