Četrtek, 4. julij: Vstani, vzemi svojo posteljo

Vstani, vzemi svojo posteljo

Le Bog lahko ozdravlja in odpušča grehe. Oboje, bolezen in greh, sta smrt za človeka.

Sam človek je hrom, ne zmore doseči Boga. Jezus ga postavi na noge (mu odpusti grehe), postavi ga na pot k Bogu. Sama zapoved tega ne zmore, ker ne more dati ljubezni.

V evangeliju se nam Bog ne razodeva kot očitajoča vest, ampak kot tisti, ki je večji od našega srca.

Cerkev naj bi bila kot hiša, kraj srečanja, dialoga, sprejemanja. V središču Cerkve je Kristus, h kateremu vsi pritekajo. Nad Njim je razkrita streha, od koder vse hudo pade Nanj (križ), da bi tako osvobojeni od hudega lahko prišli v Očetovo hišo. Množica je skupek posameznikov, ki ovira pot do Kristusa.

Nasprotje temu pa je skupnost oseb, ki so med seboj povezane. Poslušati Božjo besedo nam pomaga narediti prehod od posameznika do osebe, od množice do skupnosti. V Božji besedi je potrebno najti Kristusa. Sama črka je kot streha: potrebno jo je odkriti. Z branjem jo lahko odkrijemo, z vero pa lahko prodremo v skrivnost hiše (Cerkve), kjer končno srečamo Jezusa. Naša nevera potrebuje pomoč vernih, da nas nesejo pred Kristusa.

Skušnjava vnaša strah in beg pred Bogom. Vendar človek brez Boga je odtujen vsem in izgubi sebe; je brez izvora, brez cilja, brez korenin in smisla.

Korenina greha je nepoznavanje božje ljubezni, ki nas naredi za žrtve lažne podobe Boga. Človek ne zadošča sebi in se navezuje na druge, nazadnje na Drugega. Ali najde v Njem resnico ali se izgubi v čaščenju malikov, ki človeka ne izpolnijo.

Občutki krivde so lahko zelo močni, vendar vprašanje je greh. Ne gre zato, da smo zgrešili, ampak zato da smo nekoga prizadeli. Postava mi pove kaj je dobro in kaj slabo, vendar to me mora privesti pred Gospoda, ki odpušča, sicer je zgolj obsojanje. In to počno ravno pismouki. Nasprotno, Bog je izvir življenja, je edini, ki more premagati kaos greha. Kristus ozdravlja zato, da spoznamo resnico in da pridemo do sprave.

Pavel pravi, da, če je Bog z nami, nihče ne more biti zoper nas. V tej veri že na zemlji lahko živimo svobodni od greha, smo zmožni ljubiti, kot nas on ljubi. Tudi če grešimo in nam srce kaj očita, vemo, da je on večji in da odpušča. Odrešeni človek lahko končno vzame posteljo, ki ga je prej nosila, in še druge pripelje h Kristusu. Božje delovanje v meni prepoznam po hvaležnosti in odpuščanju.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak