Torek, 13. avgust 2024: Postati kot otrok

Objavljeno: 12. 08. 2024

|

Torek, <em>13. avgust</em> 2024: <strong>Postati kot otrok</strong>

Postati kot otrok

Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo«. Kaj to pomeni, zakaj Jezus postavlja za zgled otroka?

Pri otrocih sem vedno opazil, da ne vedo, kaj je to dolgčas. Medtem ko starejši umirajo od dolgčasa, ko čakajo avtobus, ali ko se sprehajajo po gozdu; pa se otroci hitro zaposlijo s tem, kar jim je pri roki, spoprijateljijo se z okoljem. Dolgčas je upiranje okolju.
Otroci vse spremenijo v igro. Ni stvari, ki je ne bi znali prirediti v igračko. Igra je za človeka izrednega pomena. Če bi se odrasli znali več igrati, bi znali tudi bolj polno živeti. Igra nam daje zadovoljstvo, človeka razbremenjuje, zmanjšajo se medčloveške napetosti, krepi se povezanost.

Igra je smehljaj sveta. Brez igre ni nasmejanega sveta. Otroci vedo, kaj je igra, starejši pa bi morali učiti otroke delati, sami pa se od njih učiti igrati. Umetniško ustvarjanje, ki izvira iz igre, je nekako povezano z otroštvom. Ni zaman Picasso rekel, da je moralo miniti precej časa, preden je začel slikati kot otrok. Otrok je ustvarjalen. Nima znanja, ima pa ustvarjalnost. S kakšno preprostostjo otrok srka iz svoje okolice in na podlagi tega ustvarja. Od otrok bi se morali učiti ustvarjanja, te pa navajati k izobrazbi, ustvarjanju in jih poučevati.

Vedno sem se čudil ljudem, ki se za ničesar ne zanimajo, ljudem, ki vse vzamejo tako kakor pride in enostavno skomignejo z rameni, če nečesa ne razumejo. Čudim se jim, ker jih ne morem razumeti! Kako lahko nekdo vidi ali sliši nekaj novega in ne poskuša razumeti kako in zakaj?
Ameriški pedagog Nicolas M. Butler je nekoč dejal: ”Na nagrobnem kamnu velike večine ljudi bi moralo pisati: ”Umrl s 30, pokopan s 60”.” S tem je mislil na tiste ljudi, ki nimajo skoraj nobenega zanimanja za karkoli.

Pri tem premoženje ne igra nikakršne vloge. Zelo premožni ljudje se lahko dolgočasijo enako kot povsem siromašni. Pogosto slišimo o poznanih ali bogatih ljudeh, ki so vzeli prekomerno mero uspaval in naredili samomor. Glavni razlog temu je dolgočasje. Res, večina teh ljudi je bila povsod in videla marsikaj, in nevarnost, da postanejo zasičeni, je pri njih večja. Težava pri tem je, da so ti ljudje vse opazovali z očmi in ne z duhom. Aktiven duh se ne more dolgočasiti in zdrava radovednost žene vaš duh na delovanje…..
Poznamo mnoge starejše osebe, katerih radovednost je še vedno ostra in aktivna. Dolgočasje povzroča predčasno starost ljudi, radovednost pa je najboljša zamenjava za dosego legendarnega izvira mladosti….Ko začnete izgubljati radovednost, postajate stari namesto starejši.

Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

Jezus je učil: “Bodite kakor otroci.” Ljudem je hotel povedati, kako pomembni so otroci za človeško družbo. Kako nepokvarjeni in čisti so ter koliko se lahko naučimo od njih. Slovenci veljamo za narod, ki ima zelo rad otroke, ki je zelo družinski.

Zaščititi otroke, se jih veseliti, jih spodbujati, pa tudi prav vzgajati. Otroci so nujni za zdrav razvoj naše družbe. Če bi bil notranji svet odraslih vsaj včasih malo bolj podoben svetu otrok, ki se čudijo in veselijo vsega, bi bilo tudi odraslim mnogo lepše.

Poti v življenju niso enostavne, nasprotno, čeprav vsi delajo reklamo za široka vrata nas Jezus neprestano opominja, da vstopimo skozi ozka vrata, vrata podarjanja sebe drugim, nenavezanosti na stvari, boj za pravičnost, prenašanja težav in trpljenja, skratka sreče, ki jo gradimo dan za dnem.
Na tej poti ni depresije, ni dolgčasja, ni “brezvezja” in ne obupa.

Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Bodimo kakor otroci in ne bodimo otročji.


pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak

Povej naprej.