Petek, 16. avgust 2024: Ločitev?

Ločitev?

Poslušali smo klasično besedilo, ki obsoja razvezo. Jezus pokaže, kako ravnati, da se ne bi bilo treba zatekati k njej; da ne bi prišlo do točke, ko ločitev, če ne celo razveza, postane neizogibna.

Ob tem ni potrebno ne vem koliko govoriti o alarmantni krizi, ki v današnji družbi zadeva zakonsko skupnost. Ta nam je vsem pred očmi. Zakoni, ki pridejo v krizo že po nekaj mesecih.

Tudi zakonska skupnost občuti vpliv današnje miselnosti »uporabi in zavrzi«. Če to miselnost naobrnemo na zakonsko skupnost, je to povsem zgrešeno in pogubno. Zakonska skupnost ni kakor porcelanasta vaza, ki se v teku časa obrabi, ne pa izboljšuje, in ko na njej opazimo razpoko, je že izgubila pol vrednosti, četudi jo zlepimo. To je pač del življenja, ki se podreja njegovim zakonom. Zakonska skupnost bi morala biti podobna vinu, ki se s staranjem izboljšuje, ne pa slabša.

Jezus je naredil svoj prvi čudež v Kani, da bi rešil srečo novoporočencev. Spremenil je vodo v vino in ob koncu so se vsi strinjali, da je bilo vino, s katerim so postregli na koncu, najboljše. Mislim, da je Jezus tudi danes pripravljen, če ga le povabimo na naše poročno slavje, narediti ta čudež in storiti, da bo poslednje vino – ljubezen in edinost zrelih let in starosti – boljša od tiste na začetku.

Papež Frančišek je mladim tvitnil: Dragi mladi, ne bojte se poroke: Kristus s svojo milostjo spremlja zakonce, ki ostanejo združeni z Njim.«  Zadel je v črno. Vsi vemo, koliko izzivov se vrti okoli tem, kot sta zakonska zveza in družina. Jedro v temelju vseh je, da se mladi bojijo poročiti. Ta strah spodbuja kultura, ki povzroča takšno zbeganost glede dokončnih odločitev, da se je bolje umakniti, kot pa dokončno odločiti. Papež Frančišek današnjim mladim zato ponavlja: »Ne bojte se!« Cerkev ima v sebi neverjetno bogastvo, duhovni in človekoljubni zaklad, s katerim lahko poudari lepoto zakonske zveze v tem času, ko kultura kaže predvsem nevarnosti in težave, povezane z družino.

Poroka je osnovna zveza, ki ustvarja novo skupnost oseb, družino. Pravo, skladno, ljubečo družino lahko ustvarita le oče in mati s skupnimi napori in odrekanju sleherni sebičnosti. Zato je prav, da na vsakem koraku zdravo družino podpiramo in se trudimo za prave medčloveške odnose, kjer so vsi enakovredni in je vsak po svojih močeh ustvarjalec pravega družinskega duha. Evangelist  nam predstavi Jezusovo mnenje glede zakona in družine. Farizeji so ga glede tega skušali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Danes bi lahko slišali tudi vprašanje: »Kdaj sme žena zapustiti moža?« Oba si namreč jemljeta pravico, da smeta sama odločati o zakonski zvezi. Res je, da ne smemo vseh razvezanih zakoncev metati v isti koš, toda največkrat so razveze povezane z naveličanostjo in napačnim pojmovanjem ljubezni. Jezusov odgovor je še vedno isti: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.« Mož in žena sta namreč eno telo, neločljiva, zato je še toliko bolj pomembno, da živita drug z drugim in drug za drugega.

Pomembno je, da v svoje življenje spustita Boga, ki jima pomaga, da lažje sprejmeta napake drug drugega in jih prelijeta z ljubeznijo. Ljubezen je tista sila, ki združuje in naredi skupnost moža in žene trdno in neuničljivo. Družina bo nehala biti skupnost ljubezni, če bomo dajali prednost pravicam: do ločitve, do splava, do nedeljskega dela, do evtanazije, do poroke homoseksualcev, do samomora … Naj nam Bog pomaga, da ne bomo pozabili na svoje dolžnosti, da drug drugega osrečujemo, opogumljamo in tudi trpimo druga za drugega, če je to potrebno. Čim več bomo vložili v svoje odnose, tem bolj bomo eno med seboj in srečnejši bodo naši zakoni. In naši otroci bodo srečni ter imeli zgled, da je možna srečna družina.

Zato naj končam z  glaspm danskega filozofa in teološkega pisatelja S. Kirkegaarda: “Poroka je in bo vedno ostala najpomembnejša pot odkritja, ki jo človek lahko naredi.”

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak