Sreda, 4. september 2024: Jezus ozdravi Petrovo taščo

Jezus ozdravi Petrovo taščo

Najpomembnejše je zdravje. Tako se najpogosteje glasijo želje za novo leto. Tudi na vsaki voščilnici za rojstni dan je napisano podobno: »Glavno, da ostaneš zdrav tudi v novem letu življenja«. Ali je zares zdravje glavno v življenju? To zame ni vprašanje. Zdravje je dragocena dobrina. Rad sem zdrav in rad bi ostal zdrav. Zdravje pa ne more biti nikoli glavna stvar v mojem življenju. Bolni ljudje bi sicer ostali oropani smisla svojega življenja. Če je glavna stvar samo zdravje, kako tedaj živi človek, ki je bolan? Ali so slepi, hromi, bolniki, ki imajo raka ali sladkorno bolezen ali alzheimerjevo bolezen zapravili svoje življenje, ker jim manjka glavna stvar? Če bi zdravje bilo zares glavna stvar, bi Jezus moral vse bolnike, ki so jih prinesli k njemu, ozdraviti. Tega ni storil. Ali je s tem mnogim ljudem, ki so ostali bolni, odrekel domnevno glavno stvar v življenju? Kakšnen Odrešenik bi bil Jezus, ki bi preprečil Božje odrešenje.

Današnji evangelij osvetli dve razsežnosti Jezusovega zemeljskega življenja in njuno tesno povezanost. Najmočneje izstopa Jezusovo usmiljenje. On vstopi v vsako bedo. Usmiljenje je prav to: odprt za vse trpljenje, ki ga lajša in zdravi. Prvo zdravilo je zagotovo sočutje in zanimanje za trpečega. Jezus bolnikom pusti čas, da pridejo k njemu. Bolne prime za roko. Njegovo telo posreduje Božjo bližino in moč.

Vidimo pa tudi, da Jezus veliko pred jutranjo zoro vstane in se umakne na samoten kraj za molitev. To je druga stalna značilnost njegovega zemeljskega življenja. Ves čas išče Očeta. Biti mora v tem, kar je Njegovega Očeta. Biti mora združen z njim in zato dolgo moli.

Hrepenenje po zedinjenju z Bogom Jezusa ne ovira pri podarjanju sebe bližnjim. Ko ga pridejo iskat, jim ne odvrne, naj ga pustijo na miru, ker sedaj moli. Pravi pa: »Pojdimo drugam, v bližnje trge, da bom tudi tam učil, kajti za to sem prišel!« Molitev mu omogoča največjo moč v usmiljenju in dobrohotnosti. V Očetovem srcu išče in najde vir ljubezni, ki jo posreduje ljudem.

Jezus je vreden zaupanja zaradi edinstvenega odnosa, ki ga ima z Bogom Očetom. Usmiljen do ljudi, še posebej do grešnikov, ker je prinesel odpuščanje, odvzel grehe in ljudem podaril zmago v preizkušnjah. Sam je šel skozi preizkušnje, da more pomagati preizkušenim. Cilj vsega Jezusovega življenja je da njegovo srce postane popolnoma odprto za ljudi, da je usmiljen in zedinjen z Bogom, ki ga ima za vrednega zaupanja.

Vemo, da nam je Gospod vedno blizu. Nobeno trpljenje, nobena težava in stiska, ni ovira med nami in njim, ampak sredstvo za še večjo povezanost z Njim. Na vse kar se nam v našem življenju zdi negativno smo povabljeni gledati kot na pripomoček za rast v povezanosti z Bogom in v odprtosti do soljudi. Nič ni ovira, vse je priložnost. Težave, ki nam zlahka vzamejo pogum, lahko povečajo naše zaupanje. V njih se združimo s Kristusovim trpljenjem in hkrati postajamo solidarni z vsemi trpečimi brati in sestrami. To je velik dar luči in moči. Oba vidika sta neločljiva: ko se združimo z Jezusovim trpljenjem, lahko pomagamo tistim, ki trpijo. Ko smo solidarni s tistimi, ki so v bolečinah, se resnično združimo s Kristusom, ki je hotel trpeti z vsemi trpečimi in grešnimi.

Ta evangelij prikazuje zelo naporen dan v Jezusovem življenju. Tudi moji dnevi so lahko naporni. Jezus tudi v dnevih napora najde  čas za molitev in sam moram poskušati storiti enako. Takrat bo Jezus blagoslavljal čas, ki ga posvetim molitvi, in moje življenje postane bolj plodno.

Ko je Simonova tašča ozdravljena, naredi to, kar počne sam Jezus. Ona služi tistim v stiski. Postane učenka. Dobro stanje duha vključuje pripravljenost služiti, medtem ko duhovna bolezen pomeni, da me skrbi samo zase. Prosim Gospoda, da bi me resnično pozdravil, da bom lahko služil.

---

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak