Ponedeljek, 16. september 2024: Stotnikova vera

Stotnikova vera

Jezusovo poslanstvo v zgodovini je bilo omejeno na oznanjevanje evangelija izvoljenemu ljudstvu. Njegovo gledišče pa ni bilo omejeno samo na Izrael, saj je vedel, da je Bog Abrahamu obljubil blagoslov za vsa ljudstva in vse ljudi. Vesoljno razsežnost je omogočil in uresničil Kristus s svojo velikonočno skrivnostjo.

Današnji odlomek ozdravljenja služabnika nekega rimskega stotnika nakazuje vesoljnost evangelija. Tujec in pogan Jezusa ne povabi v svojo hišo, ampak računa samo na njegovo besedo, ki bo ozdravila služabnika. Stotnik ima veliko vero, kar kaže, da Bog daje milost vere vsakemu človeku.

Jezus vzklikne, da v Izraelu ni našel tolikšne vere, kot jo je imel rimski stotnik. Stotnikove besede ponavljamo pred vsakim obhajilom: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen.«

Kristjani se ne smemo zapreti sami vase, ampak odpreti srce vsem, da tudi oni zajamejo iz vesele novice.

Resnična vera je torej v zaupanju v moč Jezusove besede. V njem Gospod pokaže, da je usmiljen. Ljubi prijatelje in dela dobro ter odpušča sovražnikom. Zato ozdravi sina poganskega stotnika. Stotnik je uradno za Jude sovražnik in grešnik, čeprav jim je zgradil shodnico. Kljub vsemu je stotnik dober do ljudi, kar pomeni, da je pripravljen sprejeti odrešenje. Veruje v judovskega Boga, a nima pravice, da bi bil v polnosti del izvoljenega ljudstva.

Jezusa srečamo lahko v trenutku, ko doživimo, da sami sebi ne zadoščamo. Stotnik doživlja prav to nezadostnost in zato ga Jezus daje za zgled vere. Spomni se, da so mu drugi pripovedovali o Kristusu. Po njih je Kristus lahko prišel k njemu in enako lahko prihaja k nam, le z močjo svoje besede.

V skrajni stiski se stotnik obrne na Jezusa, a se hitro zave, da je ošaben: „Kdo sem jaz, da lahko zahtevam, naj Gospod pride k meni in stori kar ga prosim?“

Stotnik se globoko zaveda, da ni vreden, da bi Kristus prišel k njemu. Doživlja globoko spoštovanje do Boga in svojo majhnost pred njim. Prav ta drža še okrepi njegovo zaupanje v moč Jezusove besede. V njem se zgodi preskok vere. Sposoben se je odpovedati Jezusovi telesni navzočnosti. Zaupa, da je dovolj že njegova beseda, tudi če ni navzoč. Doživlja, da je Bogu vse mogoče. Zato ga Jezus postavi za zgled vere tudi nam.

Evangelist nas želi okrepiti v veri, da je Beseda zagotovo učinkovita, če ji zaupamo. Če mu zaupamo, imamo enako zmožnost kakor Bog. Naša vera in zaupanje v Njegovo Besedo sprosti Božjo moč. Zato je tako pomembno, da vsak dan znova kličemo: Verujem, pomagaj moji neveri.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak