Torek, 17. september 2024: Mladenič  – vstani

Mladenič  – vstani

V današnjem evangeliju se soočita dva najbolj nasprotna svetova in to sta življenje in smrt. Jezus − Bog in zato tudi Stvarnik vsega, ki je življenje ljubeči Gospod in smrt, ki pravkar pelje svoj plen − mladeniča, ki ga je predrzno ugrabila na začetku življenja in to še materi, ki nima več nikogar drugega.

Jezusa spremlja množica, ki jo pritegujejo besede življenja in njegova moč nad boleznimi in zlom. Mladeniča pa spremljajo tisti, ki so ga imeli radi in ki sočustvujejo z materjo. Nemočni ji hočejo pomagati, da še nje ne bi strl ta zmagoslavni pohod smrti. Kakšen bo izid tega srečanja? Se bodo Jezus in njegovi spremljevalci zaradi spoštovanja do umrlega in žalujočih samo ustavili, utihnili in počakali, da gredo mimo, ker je proti tej največji nadlogi tudi Jezus nemočen? Ali pa se bo pogrebni sprevod ustavil in počakal, da Jezus naredi, kar zmore?

Dejansko Jezus ni samo pogrebnega sprevoda ustavil za nekaj časa, ampak mu je popolnoma preusmeril gibanje. Obrnil ga je nazaj od koder je prišel − v življenje. Na pogrebu ruskega predsednika Leonida Brežnjeva se je zgodilo, za tisti čas in kraj, nekaj nepojmljivega. Njegova žena − vdova je, preden so krsto zaprli, stopila do mrtvega telesa svojega moža in ga pokrižala na prsih. To dejanje, pred očmi vsega sveta, je bilo gotovo znak neslutene državne nepokorščine na najvišji ravni. Bilo pa je tudi izraz globoke vere, ki se ne meni za posledice. V središču takrat najbolj ateistične države na svetu je žena predsednika, ki je hotel ubiti v ljudeh vsako upanje na posmrtno življenje, pokazala, da se je njen mož motil. Vsem ljudem, ki so bili zaradi politike njenega moža in ateistične vlade zmedeni in v dvomih je pokazala, da tudi za ateistično Rusijo in zanje še obstaja upanje v življenje po smrti in to upanje je Jezus Kristus.

Z obuditvijo Mladeniča iz Naima, Jairove hčerke in Lazarja iz Betanije Kristus dokazuje, da je resnični gospodar nad življenjem in smrtjo. Ti trije čudeži nas pripravljajo na največji čudež, ki se je zgodil na velikonočno jutro. Vsi ti čudeži so torej, še bolj kot izraz Jezusovega sočutja do ljudi, usmerjeni v pripravo na še večjo in trajnejšo rešitev za človekovo bivanje, ki se je začela z Jezusovim vstajenjem. Če Kristus ni vstal potem ima premoč smrt, če pa je on vstal, potem je »prvina« vseh, ki so zaspali.

Čez tristo novozaveznih vrstic govori o Jezusovem vstajenju. Ljudje običajno mislimo samo na čas življenja. Malo ali skoraj nič ne razmišljamo o času smrti. In ko pride čas odhoda, se nam zgodi, da se nimamo na kaj opreti in pademo v tragično smrt.

Obujenje mladeniča iz Naima in Jezusovo vstajenje nam dokazujeta, da se kristjani v veri lahko oklenemo Jezusa in se tako rešimo večne smrti. Za to se je potrebno le odločiti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak