Sreda, 18. september 2024: Božji modrosti pa so dali prav

Božji modrosti pa so dali prav

Zdolgočasen otrok, ki mu nič ni prav, siten od brezdelja. Karkoli mu predlagaš, “se mu ne da” ali “je bedno”. Kar slabo mu je od brezveznosti. Ne veš, ali bi ga pustil v njegovi mizeriji ali bi ga malo na silo spravil počet kaj, kar ga bo razvedrilo in mu pognalo kri po žilah. Kar slišim marsikaterega otroka, v kakšnem nedeljskem popoldnevu: “Mama, kaj naj delam! …”

Jezus uporabi podobo o takem otroku, da pokaže, v kakšnem stanju je “izvoljeno ljudstvo”. Nič se jih ne prime, povsod vidijo samo slabo in se zraven smilijo sebi. Med njimi je lahko največji prerok, pa se pritožujejo čez njega. Med njimi je lahko celo sam napovedani Mesija, njihov rešitelj, pa bodo že našli zadevo, na podlagi katere ga bodo diskvalificirali – in se ga celo znebili, kar na križ je treba z njim.

Z nami danes je lahko podobno. Toliko razlogov je za obupavanje, za vdajanje nemoči, za strah: Evropa izumira, krščanstvo izginja, sistemi se podirajo, razumnost plahni, sistemi postajajo premočni in nas požirajo … Lahko pa prepoznamo v svojem času in prostoru živo božjo navzočnost, lahko nas v njem nagovori naš rešitelj Jezus … in v veri zadihamo s polnimi pljuči, polni upanja, vedrine in miru. Vsakič znova se je treba odločiti …

Kadar nam kakšen dogodek ni všeč, mar se ne zatečemo k obsojanju ljudi? Ali pa jim pripišemo lastnosti, ki jih ne maramo na nas samih. Jezus gleda bolj na človekova dejanja, kot na to, kaj ima kdo o kom reči. Če se osredotočimo na Jezusa in Janeza, in ne na to, kar ljudje o njiju govore, pred nas stopijo pred oči njuna dejanja: slepi so spregledali, hromi so lahko shodili, svoboda je kot dar prišla v človeška srca.

Učenci so se s svojimi vprašanji obrnili na Jezusa, da bi videli, kaj bo on povedal. Stvari, ki mi zbujajo vprašanja, prinesem pred Jezusa in prisluhnem njegovemu odgovoru.

Jezus primerja svojo generacijo z otroki, ki se igrajo. Nekateri se nočejo udeležiti svatbe, drugi pa ne pogreba.

Pogreb simbolizira Janezov asketski način življenja, a mnogi ga imajo zgolj za norca. Svatba simbolizira Jezusa, ki se je rad udeleževal gostij pobiralcev davkov in grešnikov. Namesto, da bi se veselili, da so tudi grešniki poklicani k Božji gostiji, se farizeji zgražajo nad Jezusovim značajem.

Kako pa je z nami? Ali se z Bogom igramo igrice, zato da lahko ohranjamo svoj življenjski slog?

Jezusa ne zanima, kaj vse delamo, ampak kam je pri tem usmerjeno naše srce in ali delamo to, kar delamo, iz ljubezni. Zato prosimo: Pomagaj nam, da bomo, karkoli delamo: pojemo, plešemo, molimo, se postimo, … to delali s srcem, polnim ljubezni do tebe in svojih bližnjih.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak