Petek, 20. september 2024: Jezusu strežejo ženske

Jezusu strežejo ženske

Jezusova družba je odprta za ženske. Rabini žensk niso sprejemali v krog učencev. Ženske namreč niso bile dolžne spoštovati postave, saj je bila ta ustvarjena zgolj za moške. Ženske so smatrali nekje vmes med moškimi, ki postavo morajo spoštovati, in otroki, ki je še ne morejo: ženska jo deloma mora spoštovati in je deloma ne more, deloma jo more in deloma ji je ni treba. Zdaj pa v Jezusu ni več ne moškega ne ženske. Morebitne kulturne ali naravne razlike so drugotnega pomena v primerjavi s privilegijem biti »z njim«, ki je sámo življenje. Vsakršno razlikovanje je namenjeno temu, da izgine ali da dobi nov, pozitiven pomen, in sicer v luči tega, da in kolikor smo z njim.

Ženske so imele v prvi skupnosti pomembno vlogo. Mogoče zato, ker je ženska, podoba matere, sprejem, prebivališče, kraj, kjer lahko človek živi in se počuti doma. Sama Marija, ki je zgled Cerkve in vernika, je v prvih dveh poglavjih predstavljena kot skrinja zaveze in kot svetnik vseh svetnikov, kjer prebiva Najvišji. Marija je podoba Božjega ljudstva, je sionska hči. Posluša Peteroknjižje in postane nevesta, ki rojeva novo življenje. Je nova Eva, mati živih.

Skupni imenovalec omenjenih žensk, tako kot skupni imenovalec celotnega ljudstva, je izkušnja ozdravitve; Gospod Jezus vse njih namreč ozdravi; njihova izkušnja je izkušnja daru in odpuščanja, torej »večje ljubezni«. Zato bolj ljubijo, kakor so tudi čutile, da so bolj ljubljene. Ta ljubezen, ki je odgovor njemu, ki jih je prvi vzljubil, je razlog za to, da so z Jezusom in da strežejo. Kakor se sebičnost nekoga kaže na ta način, da izkorišča drugega s tem, da ga podjarmlja, tako se ljubezen nekoga kaže na ta način, da streže oziroma služi drugemu, s čimer zadovolji njegove potrebe. Te ljubezni ne tvorijo toliko besede kot dejanja. Ta ljubezen se razširja tudi na tiste, ki so z Jezusom. Vsaka izmed teh žensk s svojo strežbo dejansko omogoča drugim življenje.

Njihova strežba Jezusu jih bo pripeljala do vznožja križa in pred grob, omogočila jim bo stopiti v grob in se bo spremenila v pričevanje o Vstalem, postala bo molitev za dar Duha in se bo dokončno podaljšala v sprejem bratov pri nastanku prve Cerkve v Jeruzalemu ter v Evropi.

Ženske so tesno skupaj z dvanajsterimi, čeprav se razlikujejo od njih. Tako kot dvanajsteri so »z« Jezusom in … za povrh »strežejo« na svoje stroške, tako kot Jezus. Jezus jih je namreč že ozdravil bolezni in zlih duhov, ki jih učenci še imajo v sebi in ki le-tem preprečujejo strežbo.

Zato so mogoče, za razliko od njih, na Kalvariji in pri grobu prisotne v smrti in v življenju.

Z dvanajsterimi in z »mnogimi drugimi« sestavljajo te ženske prvo skupnost potujoče Cerkve, ki pušča za sabo preteklost strahu in svobodno hodi oznanjat.

So jedro, mala čreda, ki ji Oče z veseljem daruje svoje kraljestvo, Jezusa Kristusa Gospoda. To jedro bo pripeljalo Jezusa do tega, da se bo srečal z vsemi ljudmi. Vsi ljudje ga lahko najdejo in prepoznajo prav v tem ponižnem in ubogem ljudstvu, kjer kraljuje Duh njega, ki je rekel: »Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže«.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak