Sveti oče pri katehezi: S hudičem se ne pogovarjamo!

Svetopisemski odlomek: Lk 4,1-2.13-14 

Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen.
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.
Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici.

Kateheza: Duh je Jezusa odvedel v puščavo. Sveti Duh je naš zaveznik v boju proti hudemu duhu

Dragi bratje in sestre, dober dan.

Takoj po krstu v Jordanu je »Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal« (Mt 4,1). Pobuda ni satanova, ampak Božja. S tem, ko gre v puščavo, Jezus uboga navdih Svetega Duha, ne pade v sovražnikovo past. Ko je opravil preizkušnjo, se je – tako je zapisano – vrnil v Galilejo »v môči Svetega Duha« (Lk 4,14).

Jezus se je v puščavi osvobodil Satana in zdaj lahko osvobaja od Satana. To evangelisti postavijo v ospredje s številnimi zgodbami o osvoboditvi obsedenih ljudi. Jezus svojim nasprotnikom reče: »Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Mt 12,28).

Danes smo priča nenavadnemu pojavu v zvezi s hudičem. Na določeni kulturni ravni verjamemo, da preprosto ne obstaja. Bil naj bi simbol kolektivnega nezavednega ali odtujenosti, skratka metafora. Toda »največji hudičev trik je, da ljudje verjamejo, da ga ni«, kot je nekdo zapisal (Charles Baudelaire). Prebrisan je: prepriča nas, da ne obstaja, in tako vse obvladuje; zvit je. In vendar je naš tehnološki in sekularizirani svet poln čarovnikov, okultizma, spiritualizma, astrologov, prodajalcev urokov in amuletov ter žal tudi pravih satanističnih sekt. Hudič, ki je bil pregnan skozi vrata, je ponovno vstopil, lahko bi rekli skozi okno. Izgnan z vero je ponovno vstopil z vraževerjem. Če je človek vraževeren, se nezavedno pogovarja s hudičem. S hudičem pa se ne pogovarja.

Najmočnejši dokaz Satanovega obstoja ni v grešnikih ali obsedenih, ampak v svetnikih! Res je, da je hudič prisoten in dejaven v nekaterih skrajnih in »nečloveških« oblikah zla in hudobije, ki jih vidimo okoli sebe. Vendar je v posameznih primerih praktično nemogoče priti do gotovosti, da je to res on, saj ne moremo natančno vedeti, kje se konča njegovo delovanje in začne naše lastno zlo. Zato je Cerkev pri izvajanju eksorcizma zelo previdna in dosledna, za razliko od tega, kar se na žalost dogaja v nekaterih filmih!

Hudič je prav v življenju svetnikov prisiljen priti na dan in se postaviti »proti svetlobi«. Vsi svetniki in veliki verniki bolj ali manj pričajo o svojem boju s to temno stvarnostjo in ni mogoče pošteno domnevati, da so bili vsi zavedeni ali zgolj žrtve predsodkov svojega časa.

Boj proti hudemu duhu se dobi tako, kot ga je Jezus dobil v puščavi, z Božjo besedo. Jezus se ne pogovarja s hudičem, nikoli se ni z njim pogovarjal. Ali ga je nagnal ali pa ga obsodil, a nikoli se ni pogovarjal. V puščavi mu ne odgovarja s svojo besedo, ampak z Božjo besedo. Bratje, sestre, nikoli se ne pogovarjajte s hudičem. Ko pride s skušnjavami – »to bi bilo lepo, tisto bi bilo lepo« – se ustavite. Dvignite svoje srce h Gospodu, molite k Mariji in hudiča naženite stran, kot nas je to naučil Jezus.

Sveti Peter predlaga tudi drugo sredstvo, ki ga Jezus ni potreboval, mi pa ga potrebujemo, in sicer budnost: »Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl« (1 Pt 5,8). Sveti Pavel pa pravi: »Ne dajajte prostora hudiču« (Ef 4,27).

Potem ko je Kristus na križu za vedno premagal oblast »vladarja tega sveta« (Jn 12,31), je hudič – je dejal neki cerkveni oče (sv. Cezarij) – »zvezan kot pes na verigi; nikogar ne more ugrizniti, razen tistega, ki se mu pogumno približa. Lahko laja, lahko nagovarja, vendar ne more ugrizniti, razen tistega, ki to želi.« S hudičem se ne vstopa v dialog, ampak se ga nažene stran, vzpostavi se distanca. Vsi mi imamo izkušnjo, ko se hudič približa s kakšno skušnjavo. Ko to začutimo, se ustavimo in se oddaljimo. Ne približajmo se psu, ki je privezan z verigo.

Sodobna tehnologija na primer poleg številnih pozitivnih virov, ki jih je treba ceniti, ponuja tudi nešteto načinov, kako »dati priložnost hudiču«, in mnogi se v to ujamejo. Pomislimo na internetno pornografijo, za katero stoji uspešen trg. Vsi vemo, da je to hudičevo delo. Gre za precej razširjen pojav, ki pa se ga morajo kristjani izogibati in ga odločno zavračati. Vsak telefon ima namreč dostop do te brutalnosti, do tega hudičevega jezika – pornografije na spletu.

Zavedanje hudičevega delovanja v zgodovini nam ne sme vzeti poguma. Končna misel mora biti tudi misel zaupanja in varnosti. »Sem z Gospodom, pojdi stran.« Kristus je premagal hudiča in nam dal Svetega Duha, da bi njegova zmaga postala naša. Že samo sovražnikovo delovanje se lahko obrne v našo korist, če z Božjo pomočjo poskrbimo, da bo služilo našemu očiščenju. Zato prosimo Svetega Duha z besedami hvalnice Svetemu Duhu: »Odženi proč sovražnika in daj nam stanoviten mir, pred nami hodi, vodi nas in zla nas varuj vsakega.«

Bodite pazljivi, kajti hudič je prebrisan. A mi kristjani smo z Božjo milostjo še bolj pretkani. Hvala.

vir: Vatican News

foto: Canva

obj.: Neža Novak