Sobota, 19. oktober 2024: Jezusa priznati

Jezusa priznati

Jezus v evangeliju pravi, da moram vero izpovedati pred ljudmi, potem me Bog sprejme. A naše življenje ni naporno nabiranje zaslug pred ljudmi in pred Bogom, ampak pričevanje vere v Jezusa in po njem v njegovega in našega Očeta. Najbolj pričujemo z ljubeznijo tako, da jo od Njega sprejemamo in delimo z brati in sestrami.

Hkrati pa nas evangelij tudi opozori, naj ne sodimo prehitro tistih, ki svoje vere ne kažejo: »Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo«.

Nakazuje zunanji in notranji vidik vere: zunanji izraz temelji na notranjem doživljanju Svetega Duha. Včasih ima lahko kdo pri izpovedovanju vere težave in težko sprejema zunanje izraze vere v Sina človekovega. To ni neodpustljivo. Neodpustljiv je upor Svetemu Duhu, kar pomeni, da v sebi ne sprejmemo Božjega pričevanja, ki nas vabi k Sinu.

Učljivost v odnosu do Boga v nas pripravlja in razvija vero. Ko imamo intimen odnos s Svetim Duhom pridemo k veri in v življenje, ki temelji na veri.

Sadovi Svetega Duha se tako v polnosti pokažejo in lahko pridemo do junaškega pričevanja, ki ga občudujemo pri mučencih. Takšno pričevanje ni človeško delo, ampak je sad Svetega Duha, Božji dar tistemu, ki se mu ponižno odpre.

Priznati Boga. Verovati v Jezusa, mu slediti, delati dobro, to je naša naloga, obenem pa tudi naša najmočnejša obramba pred vsemi grožnjami. Priznati Boga pomeni biti na varnem.

Zato ne preslišimo Jezusovega povabila, naj se ne bojimo. Karkoli nam grozi, od zunaj ali od znotraj, od drugih ali v nas samih, je obsojeno na neuspeh, ker je z nami Bog, kot najsilnejši junak. Kadar pride strah, pomislimo na to.

Gospod naj vedno bolj globoko cenim vero in učljivost Svetemu Duhu, ki me utrjuje v veri.

---

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak