Miklavževanje na prostem ima toliko Miklavževega, kot ima božiček Božjega – nič!

Smisel miklavževanja

Že stoletja se ljudje radi obdarujemo na god sv. Nikolaja oziroma Miklavža, kot mu radi rečemo pri nas. Ta svetnik nas nagovarja, da ga posnemamo v tej njegovi gesti. Tako se vsaj v prvih dneh decembra bolj vrtimo okrog naših najdražjih in skušamo ugotoviti, česa bi bili zares veseli. Prava radost ni toliko v samem darilu, ampak predvsem v spoznanju, da se je nekdo resnično potrudil in me ‘prebral’ v moji želji. Bolj kot za darilo, gre za znamenje pozornosti in ljubezni.

Poseben čar temu obdarovanju daje skrivnostnost darovalca. Tudi to ima svoj smisel. Če darovalec ostane zares skrit, odpade vsaka misel in občutek dolžnosti na kakršnokoli vračanje usluge, ki se sicer po naravi takoj porodi, ko nam nekdo nekaj da ali pomaga. S tem nas ta svetnik uči brezpogojnosti v darovanju, kar je še kako pomembna lekcija za življenje. Prava ljubezen je namreč brezpogojna, ali pa to ni ljubezen, kvečjemu kupovanje neke naklonjenosti.

Miklavž doma

Medsebojno obdarovanje v družini ali med prijatelji je nekaj najlepšega. Niti najmanj pa ne pomeni, da je to zelo enostavno pripraviti. V bistvu se moramo za to kar pošteno potruditi. Miklavževanje nas postavlja pred izziv, koliko v resnici poznamo  drug drugega. Česa bi bil drugi zares vesel? Ko nekoga obdarujemo, pokažemo, da smo ga veseli, da mislimo nanj in da ga imamo radi. Kot bi mu rekli: »Lepo je, da si!«

Ne razvrednotimo miklavževanja z nagrajevanjem. Naj to darilo ne bo nikoli kot nagrada, tudi če gre za lepo vedenje, odlične ocene, ali sodelovanje pri gospodinjskih opravilih. Prav tako miklavževanja ne pogojujmo z lepim vedenjem, ki si ga želimo od naših otrok: »Če se boš tako obnašal, ti Miklavž nič ne bo prinesel!« Ne zagrenimo tega praznika s kaznovanjem za neposlušnost v obliki šibe. To nima nobene zveze s sporočilom sv. Miklavža in je povsem nekrščansko. Obdarovanje po Miklavževo je skrito in povsem zastonjsko, nezasluženo, tako kot Božja milost, na katero nas spominja.

Dobro vemo, kako smo veseli, kadar nas nekdo preseneti z darilom, ki nam je res všeč! Sprejmimo torej miklavževanje kot izziv, kako dobro poznamo druge. Če sem morda v zadregi, je to znak, da se začnem zanje bolj zanimati.

Miklavževanje v župniji

Na predvečer godu sv. Miklavža mnoge župnije pri nas pripravljajo miklavževanje. To je edinstvena priložnost, da se otroci in mladina iz župnije povežejo v pripravi in skupaj uprizorijo kakšno primerno dramsko igro. V teh igrah pogosto nastopajo  angeli, ponekod se pojavijo tudi parkeljni, nad katerimi pa Miklavž jasno pokaže vso oblast. Preko zaigranih prizorov otroci bolje spoznajo lik tega priljubljenega svetnika in pomen medsebojnega obdarovanja. Nazadnje stopi na prizorišče sam sv. Miklavž, ki nagovori otroke in njihove starše ter jih obdaruje.

Miklavževanje v župniji ima posebno vrednost v tem, da poveže otroke v pripravi na ta dogodek in se morda še bolj vključijo v župnijsko občestvo, ko dajejo svoj čas na razpolago za druge. To je že samo po sebi darovanje. Miklavž na takem dogodku nagovarja tako otroke kot tudi njihove starše, katerim spregovori o Bogu in o smislu obdarovanja. Tudi če se otroci takrat tega ne zavedajo, se v njihovo dušo domača župnija zapiše skupaj s spominom na Miklavža in veseljem obdarovanja.

Miklavževanje na prostem

Razen redkih izjem je miklavževanje na prostem cenen marketinški trik, da se napolni mestni trg in se ljudem v vzdušju “veselega decembra” ponudi neko zgodbo, po kateri lažje odprejo svoje denarnice. Ljudje, ki doma ne znajo ustvariti prazničnega vzdušja, to iščejo na ulici tako, da hlastajo za dogodki. Duhovno lačnim ljudem nekatere občine ponudijo “instant fast-food kvazi-duhovno hrano”. Ker jim gre le za promocijo in prodajo, jim Miklavž pride enako prav kot božiček in potem še dedek mraz. Verni kristjani ne smemo pasti na te trgovske finte, ki nimajo nobene zveze z življenjem tega svetnika, ki ga želimo tudi sami posnemati v svojem življenju.

Zato le ostanimo zvesti miklavževanju, kot so ga praznovali naši starši, prastarši in vsi daljni predniki skozi mnoga stoletja. Po njihovi zaslugi se je ohranil spomin na čudovitega svetnika. Naj o njem slišijo pravo besedo tudi naši otroci in vnuki, da bo tudi njim zgled (ob)darovanja.

Foto: wikimedia

Obj.: L. M.