Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za praznik Brezmadežne

Kot je leta 1854 v apostolskem pismu Ineffabilis Deus razglasil papež Pij IX., je Marija bila »po izredni milosti vsemogočnega Boga, z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, obvarovana vsakega madeža izvirnega greha«. To versko resnico vsebujejo tudi pozdravne besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo ljubezni Boga, ki nam je želel ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po učlovečenem edinorojenem Sinu.

Gospod Bog pa je poklical Adama in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in sem se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti?« Adam je rekel: »Žena, ki si mi jo dal za družico, mi je dala z drevesa in sem jedel.« Gospod Bog je tedaj rekel ženi: »Zakaj si to storila?« Žena je rekla: »Kača me je zapeljala in sem jedla.« Gospod Bog je rekel kači: »Ker si to storila, bodi prekleta med vsemi zvermi in vsemi živalmi polja. Po trebuhu se boš plazila in prst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On ti bo strl glavo, ti mu boš strla peto.« Adam je imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih. 1 Mz 3,9-15.20

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom v nebesih v Kristusu. V njem nas je izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni pred njegovim obličjem v ljubezni; v naprej nas je določil, naj bomo zanj posinovljeni otroci po Jezusu Kristusu. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem smo tudi prišli do dediščine, vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje, da bi bili mi, ki smo že prej upali v Kristusa, v hvalo njegovega veličastva. Ef 1,3-6.11-12

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabrijela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In stopil je k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. Lk 1,26-38

Razlaga cerkvenih očetov

Oznanilo Jezusovega rojstva je neposredno za napovedjo Janezovega rojstva. Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni ‘Božja moč’. Globok vtis napravi kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Sv. Ambrož pa v Mariji vidi predpodobo Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez madeža. Z zaroko ima tako Marija moža med nosečnostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda z razlago. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo. Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo, sv. Ambrož pa dodaja, da se je to zgodilo zaradi njene sramežljivosti. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja, pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse človeštvo obsojeno na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo milostjo priklical v življenje novo človeštvo. Angel se je razveselil Marije, kot sedeža Božje slave, saj se je Bog poslužil njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo slavo, poje Stichera (himna) vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja. Prudencij pa pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. Maksim torinski pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov. Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov, k temu pa vzhodna zaključna himna na praznik Oznanjenja dodaja, da bo vse privedel k novemu stvarjenju sveta, saj je ta, ki ga je Marija spočela v svojem telesu, nihče drug kot Stvarnik vseh stvari, dodaja Stichera.

Misli Benedikta XVI.

Na poti adventnega časa sveti Brezmadežna Marija kot zvezda, ki je »znamenje trdnega upanja in tolažbe«. Da bi prišli do Jezusa, prave luči, sonca, ki je pregnalo vse temine zgodovine, potrebujemo luči, ki so nam bliže. To so človeške osebe, ki odsevajo Kristusovo luč in razsvetljujejo pot, ki jo moramo še prehoditi. In katera oseba sveti bolj kot Marija? Kdo je lahko za nas bolj zvezda upanja kot je ona, jutranja zarja, ki je napovedala dan odrešenja? Zaradi tega obhajamo pred prihajajočim božičem slovesni praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja.

Med liturgijo današnjega praznika beremo evangelij oznanjenja (Lk 1,26-38), ki vsebuje pogovor med angelom Gabrijelom in Devico. »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj«, pravi Božji poslanec in tako razkrije Marijino najglobljo identiteto, njeno ime, če tako rečemo, po katerem jo Bog pozna: ‘milosti polna’. Ta izraz, nam tako domač že od otroštva, saj ga izgovorimo vsakič, ko molimo Zdravo Marijo, razloži skrivnost, ki jo danes obhajamo. Marijo je namreč od trenutka, ko sta jo spočela njena starša, Bog še posebej vzljubil, saj jo je v svojem večnem načrtu izbral za mater svojega učlovečenega Sina in jo tako obvaroval izvirnega greha. Zato jo je Angel nagovoril s tem imenom, ki dobesedno pomeni: »od vedno napolnjena z Božjo ljubeznijo«, njegovo milostjo.

Skrivnost Božje milosti je Marijo objela že od prvega trenutka njenega bivanja in jo pripravljala tako, da je ni okužil izvirni greh, ker bo postala Odrešenikova Mati. Ko zremo Njo, odkrivamo veličino in lepoto Božjega načrta za vsakega človeka: da bi postali po podobi našega Stvarnika v ljubezni sveti in brezmadežni. Zares velik dar je imeti za mater Brezmadežno Marijo! Mati, ki odseva lepoto in prosojnost Božje ljubezni. Pri tem pa pomislim na današnjo mladino, ki odrašča v času nasičenim s sporočili, ki propagirajo lažne modele sreče.

Skrivnost Brezmadežnega spočetja je vir notranje luči, upanja in tolažbe. Sredi preizkušenj življenja, še posebno nasprotovanj, ki jih človek doživlja bodisi v sebi bodisi okoli sebe, nam Marija, Kristusova Mati pravi, da je Milost večja od greha, da je Božje usmiljenje močnejše od zla, ki se razodeva na različne načine v medsebojnih odnosih in v dogodkih. To zlo ima svoje korenine v ranjenem, bolnem človekovem srcu, ki pa se ne more samo ozdraviti.  Sveto pismo nam razodeva, da je na začetku vsakega zla neposlušnost Božji volji, ter da je smrt na zemlji zato, ker je človekova svobodna volja podlegla Hudičevi skušnjavi. Toda Bog ni odnehal v svojem načrtu ljubezni in življenja: preko dolge in potrpežljive poti sprave je pripravil novo in večno zavezo ter jo je zapečatil s krvjo svojega Sina, ki pa se je, da bi lahko sebe dal v zadoščenje, »rodil iz žene« (Gal 4,4).

Ob tem prazniku se želimo zahvaliti Gospodu za veliko znamenje Njegove dobrote, da nam je podaril Marijo, svojo Mater in Mater Cerkve. Prosimo ga, da postavi Marijo na našo pot kot luč, ki bo pomagala tudi nam postati luč in da bomo lahko to luč prinašali v noči zgodovine.

Angel Gospodov, 8. december 2011

Kot je leta 1854 v apostolskem pismu Ineffabilis Deus razglasil papež Pij IX., je Marija bila »po izredni milosti vsemogočnega Boga, z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, obvarovana vsakega madeža izvirnega greha«. To versko resnico vsebujejo tudi pozdravne besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo ljubezni Boga, ki nam je želel ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po učlovečenem edinorojenem Sinu. Zato se vse od drugega stoletja na Vzhodu in Zahodu Cerkev priporoča Devici in jo časti, saj je s svojim »Zgodi se« približala nebo k zemlji ter postala tako »Bogorodica in Rednica našega življenja«, kot to v starodavni pesmi zapiše sv. Roman Melodes. V sedmem stoletju je sv. Sofronij Jeruzalemski opeval veličino Marije, ker se je v njej naselil Sveti Duh: »Ti presegaš vse darove, ki jih je veličastvo Boga kdajkoli namenilo kakšni človeški osebi. Od vseh si bogatejša s posedovanjem Boga, ki prebiva v tebi.« Sv. Beda Častitljivi pa pravi: »Marija je blagoslovljena med vsemi ženami, ker je z okrasjem devištva bila deležna milosti biti mati otroka, ki je Bog.«

Angel Gospodov, 8. december 2012

Marija je Brezmadežna zaradi zastonjskega daru Božje milosti, ki je v njej našel popolno razpoložljivost in sodelovanje. V tem smislu je Marija ”blažena”, ker ”je verovala” (Lk 1,45), ker je imela trdno vero v Boga. Marija predstavlja tisti ”preostanek Izraela”, tisto sveto korenino, ki so jo oznanjali preroki. V njej so sprejete obljube starodavne zaveze. V Mariji najde Božja Beseda posluh, sprejetje, odgovor, najde tisti ”da”, ki ji omogoči, da se utelesi in pride prebivat med nas. V Mariji se človeštvo in zgodovina zares odpreta Bogu, sprejmeta njegovo milost, sta pripravljena izpolniti njegovo voljo. Marija je pristen izraz Milosti. Predstavlja novi Izrael, ki ga Stara zaveza opisuje s simbolom neveste. Pavel v Pismu Efežanom, kjer govori o zakonu, pravi, da »je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna« (Ef 5,25-27). Tudi cerkveni očetje so razvili to podobo in tako je nauk o Brezmadežni najprej nastal v povezanosti s Cerkvijo kot devico-materjo, in šele pozneje v povezanosti z Marijo.

Luč, ki prihaja iz Marijinega lika, nam tudi pomaga razumeti pravi smisel izvirnega greha. V Mariji je namreč v polnosti živ in delujoč tisti odnos z Bogom, ki ga greh prelomi. V njej ni nobenega nasprotovanja med Bogom in njenim bitjem. Obstaja popolno občestvo, popoln dogovor. Gre za vzajemni ”da”: Boga njej in nje Bogu. Marija je svobodna greha zato, ker je vsa v Bogu, je v celoti razlaščena zanj. Je polna njegove milosti za njegovo ljubezen.

Nauk o brezmadežnem spočetju Marije izraža gotovost vere, da so se Božje obljube uresničile, da njegova zaveza ne razočara, ampak je ustvarila sveto korenino, iz katere je pognal blagoslovljen Sad vsega vesoljstva, Jezus, Odrešenik. Brezmadežna nam kaže, da je milost zmožna izzvati odgovor, da Božja zvestoba zna roditi resnično in dobro vero.

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, 8. december 2013

Dragi bratje in sestre, dober dan. Na letošnjo drugo adventno nedeljo pride  praznik Brezmadežno spočetje Device Marije in zato naš pogled privlači lepota Jezusove Matere, naše Matere. Cerkev z velikim veseljem zre ‘polno milosti’ (Lk 1,28). Začnimo s temi besedami in jo skupaj trikrat pozdravimo ‘polna milosti!. Takšno jo je od prvega trenutka v svojem načrtu ljubezni videl Bog, videl jo je lepo, ‘polno milosti’. Lepa je naša Mati! Marija nas podpira na naši poti proti božiču, saj nas uči, kako živeti ta adventni čas v pričakovanju Gospoda. Saj je ta adventni čas, čas pričakovanja Gospoda, ki nas bo s prazniki vse obiskal, pa tudi vsakega od nas v našem srcu. Gospod prihaja, pričakujmo ga.

Lukov evangelij nam predstavi Marijo, dekle iz Nazareta, majhnega kraja v Galileji, na robu rimskega imperija in tudi na robu Izraela. In vendar se je na njej, na tem dekletu iz tega majhnega oddaljenega kraja, ustavil pogled Gospoda, ki jo je v naprej izbral za mater svojemu Sinu. Zaradi tega materinstva je bila Marija obvarovana izvirnega greha, torej tistega preloma občestva z Bogom ter z drugimi ter s stvarstvom, ki globoko rani vsako človeško bitje. Ta prelom je bil v naprej ozdravljen v Materi Njega, ki je prišel osvoboditi nas sužnosti greha. Brezmadežna je vpisana v Božji načrt, je sad Božje ljubezni, ki rešuje svet.

Marija se ni nikoli oddaljila od te ljubezni. Vse njeno življenje, vse njeno bivanje, je ‘da’ tej ljubezni, je ‘da’ Bogu. Gotovo pa za njo ni bilo lahko! Ko jo je angel imenoval ‘polno milosti’ (Lk 1.28), se je ‘zelo vznemirila’, saj se je v svoji človeškosti čutila kot nič pred Bogom. Angel pa jo je potolažil: ‘Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus’ (v. 30). To oznanilo jo je še bolj pretreslo, tudi ker še ni bila poročena z Jožefom, a angel je dodal: ‘Sveti Duh bo prišel nadte… in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin’ (v. 35). Marija posluša, notranje uboga in odgovori: ‘Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!’ (v. 38).

Skrivnost tega dekleta iz Nazareta, ki je v srcu Boga, nam ni tuja. Ona ni nekje tam in mi tukaj. Ne, ne, smo povezani. Saj namreč Bog ustavi svoj pogled ljubezni nad vsakim moškim in vsako žensko, z imenom in priimkom. Njegov pogled ljubezni je nad vsakim od nas. Apostol Pavel zatrjuje, da nas je Bog ‘izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni’ (Ef 1,4). Tudi nas je od vedno Bog izbral, da bi živeli sveto življenje, osvobojeno greha. To je projekt ljubezni, ki ga Bog obnovi vsakokrat, ko se mu približamo, še posebej v zakramentih.

S tem praznikom, ko zremo našo Brezmadežno Mater, lepo, priznamo tudi našo najbolj resnično usodo, našo najglobljo poklicanost, da smo ljubljeni ter z ljubeznijo spremenjeni, spremenjeni z Božjo lepoto. Glejmo njo, našo Mater in pustimo, da nas Ona gleda, saj je naša Mati in nas ima tako zelo rada. Pustimo, da nas gleda, da se bomo naučili biti bolj ponižni in tudi bolj pogumni v hoji za Božjo Besedo ter sprejeti nežen objem njenega Sina Jezusa, objem, ki nam daje življenje, upanje in mir.

Angel Gospodov, 8.december 2020

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Med današnjim bogoslužnim praznikom obhajamo eno od čudes zgodovine zveličanja: Brezmadežno spočetje Device Marije. Tudi njo je Kristus odrešil, a na izreden način, saj je Bog hotel, da se matere njegovega Sina, od prvega trenutka njenega spočetja, ne bi dotaknila beda greha«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnji praznik Brezmadežne.

Marija je bila torej ves čas svojega zemeljskega življenja obvarovana kakršnega koli madeža greha, bila je »polna milosti« (Lk 1,28), kot ji je rekel angel in je bila deležna posebnega delovanja Svetega Duha, da je lahko vedno ostala v popolnem odnosu s svojim sinom Jezusom, še več, bila je Jezusova učenka, Mati in učenka, v kateri pa ni bilo greha.

V čudoviti himni s katero se začne Pismo Efežanom (prim. 1,3-6.11-12), nam sv. Pavel da razumeti, da je vsako človeško bitje ustvarjeno od Boga za polnost svetosti, za tisto lepoto, s katero je bila Marija »oblečena« vse od svojega spočetja. Cilj, h kateremu smo bili poklicani, je tudi za nas dar Boga, ki nas je, kot pravi apostol »izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni« (v. 4); nas v naprej določil (prim. v. 5) v Kristusu, da bomo nekega dne popolnoma osvobojeni greha. To je milost, je zastonjsko, je dar Boga.

To, kar je bilo za Marijo že na začetku, bo za nas na koncu, potem ko bomo prešli očiščujočo »kopel« Božje milosti. To, kar nam odpre pot v raj, je Božja milost, ki jo z zvestobo sprejmemo. Tudi najbolj nedolžne je zaznamoval izvirni greh in so se z vsemi močmi borili proti njegovim posledicam. Šli so skozi »ozka vrata«, ki vodijo v življenje (prim. Lk 13,24). In vi veste, kdo je bil prvi, za katerega smo gotovi, da je prišel v raj, veste? Ne bil ravno zelo dober. Torej eden od dveh, ki sta bila križana z Jezusom. K njemu se je obrnil rekoč: »Spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo«. In on je odgovoril: »Danes boš z menoj v raju« (Lk 23,42-43). Bratje in sestre, božja milost je ponujena vsem in zato bodo številni, ki so tu na zemlji zadnji, v nebesih prvi« (prim. Mr 10,31).

Vendar pozor. Ni dobro biti premeten in nenehno odlašati z resnim spraševanjem vesti svojega življenja in se tako nanašati na Gospodovo potrpežljivost. On je potrpežljiv, On nas čaka, On nam bo vedno dal milost. Mi moremo prevarati ljudi, toda Boga ne, saj On pozna naše srce bolj kot mi. Izkoristimo torej sedanji trenutek! To je namreč krščanski smisel »izkoristiti dan«. Ni, da uživamo življenje v trenutkih, ki minejo, ne, to je posvetni smisel. Ampak izkoristiti danes, da rečemo »ne« zlu in »da« Bogu, da se odpremo njegovi milosti in se tako prenehamo sklanjati k samim sebi in s tem vleči sebe v hinavstvo ter gledati v obraz svojo resničnost, tako kot smo, takšni kot smo in priznati, da nismo ljubili Boga in nismo ljubili bližnjega tako, kot bi morali. Ko se tako izpovemo, s tem začnemo pot spreobrnjenja tako, da najprej prosimo Boga za odpuščanje v zakramentu sprave in da potem popravimo zlo, ki smo ga storili drugim. Toda vedno odprti za milost. Gospod trka na naša vrata, trka na naše srce, da bi z nami sklenil prijateljstvo, občestvo, da bi nam dal zveličanje.

Za nas je to pot, da postanemo »sveti in brezmadežni«. Neomadeževane lepote naše Matere se ne more posnemati, toda istočasno nas privlači. Zaupajmo se njej in enkrat za vselej recimo »ne« grehu in »da« Milosti.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.