Nedelja, 15. december 2024: Tretja adventna nedelja

Tretja adventna nedelja

Tretja adventna nedelja nas že močno približa Božiču, zato jo imenujemo tudi nedelja veselja. Lahko smo pozorni na barvo mašnega plašča, ki na tretjo adventno nedeljo ni temna, vijolična, temveč bolj svetla, in sicer v roza barvi, kar naj bi pomenilo, da se že razcveta božično veselje.

To božično veselje je posebno veselje. Ni namenjeno temu, da bi trajalo samo na božični dan, temveč mora v življenju kristjana biti prisotno ves čas. To je mirno veselje, ki kristjana spremlja tudi v težkih trenutkih, takrat se veselje spremeni v mir. Kristjan pa miru ne izgubi nikdar, tudi v trpljenju ne, takrat je mir Gospodov dar. Cerkev nas uči, kakšno je pravo krščansko veselje.

V pismu apostola Pavla Tesaloničanom beremo: ‘Vedno se veselite. V vsem bodite hvaležni. Neprenehoma molite.’ Kristjanovo veselje raste iz molitve, z molitvijo pa je povezana tudi hvaležnost. Obstajajo ljudje, ki se ne znajo Bogu zahvaliti, vedno najdejo razloge za pritoževanje. Dobri so, veliko delajo, a kar naprej se pritožujejo nad tem in onim. Kristjan ne more živeti tako. Ne more se kar naprej pritoževati nad ljudmi in nad dogodki. Ko vidimo kristjana s kislim in zagrenjenim obrazom, nam ni prijetno pri srcu. Svetniki niso hodili okrog z dolgimi, ampak z veselimi obrazi, v trpljenju pa so izžarevali mir. Tudi Jezus je v največjem trpljenju imel pogled miru, s katerim je mislil na druge, na svojo mater, na apostola Janeza, na razbojnika.

In kako naj se zahvaljujemo? Poglej svoje življenje in misli na dobre stvari, ki si jih prejel. Nekateri ljudje bodo sicer najprej opazili, da so prejeli slabe stvari. Prav vsak je v življenju prejel tudi kaj slabega. Vendar bom morda opazil, da sem rastel v krščanski družini, da sem imel krščanske starše, da imam delo, da nismo lačni, da smo zdravi …  Toliko stvari je, za katere se lahko Gospodu zahvaljujemo. S tem raste tudi veselje.

To pa še ni vse. Še en način je, kako množiti radost in sicer ta obstaja v prinašanju veselega oznanila drugim. Naše ime, kristjani, prihaja od Kristusa, Kristus pa pomeni maziljenec. Mi vsi smo maziljeni in poslani, da prinašamo veselo oznanilo trpečim; da povijamo ranjena srca, da oznanjamo prostost in rešenje, da oklicujemo leto Gospodove milosti. To z drugimi besedami pomeni, da smo poslani k drugim, k tistim, ki so v potrebi. To je bil Kristusov poklic in to je poklic kristjanov. Naj gre za materialne ali duhovne potrebe, za stiske v družinah, poslani smo, da prinašamo mir, to Jezusovo maziljenje, ki duše tolaži in jih krepi.

Da bi bili deležni tega veselja v pripravi na Božič, najprej molimo: Gospod, naj ta Božič preživim v resničnem veselju! Pa ne v potrošniškem veselju, ki nas bo 24. decembra vznemirjalo, ker nam manjka še to in ono. Resnično veselje se rojeva iz molitve, zahvaljevanja in misli na druge ter na njihove stiske.

Naloga je torej trojna: molitev, zahvaljevanje, misel na bližnjega. To so tri poti, ki nas bodo do Božiča pripeljale ‘pomaziljene’ z molitvijo, hvaležnostjo in pomočjo sočloveku.

Krščansko veselje, je utemeljeno na Božji zvestobi, na gotovosti, da On vedno drži svoje obljube. Prerok Izaija spodbuja tiste, ki so izgubili pot ter so obupani, naj svoje zaupanje gradijo na Gospodovi zvestobi, saj bo njegovo zveličanje slej ko prej vstopilo v njihovo življenje. Tisti, ki so na poti srečali Gospoda, okušajo v svojem srcu vedrino ter veselje, ki jim ga nič in nihče ne more vzeti. Kristus je naše veselje, njegova zvesta in neizčrpna ljubezen! To, da kristjan postane žalosten, pomeni, da se je oddaljil od Jezusa. Toda ne smemo ga pustiti samega. Moliti moramo zanj in mu dati čutiti toplino skupnosti.

Naj nam Marija pomaga pospešiti korak proti Betlehemu, da bomo srečali Otroka, ki se je za nas rodil, za zveličanje in veselje vseh ljudi. Njej je rekel angel: ‘Razveseli se, polna milosti, Gospod je s teboj’. Naj Ona za nas doseže, da bomo živeli veselje evangelija v družini, na delu, v župniji, povsod; tisto notranje veselje, polno čudenja in nežnosti. Takšno, kot ga doživlja mama, ko gleda svojega novorojenčka in čuti, da je Božji dar, čudež, za katerega se samo zahvaljuje.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak