Nedelja, 12. januar 2025: Jezusov krst

Jezusov krst
Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, saj je po tem dogodku začel s svojim javnim delovanjem. Tudi v življenju vsakega kristjana je krst pomembna prelomnica.
Janez Krstnik je krstil Jezusa v reki Jordan. Ob tem dogodku se je prikazal golob, ki ponazarja Svetega Duha, in zaslišal se je glas iz nebes: “Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.” Tako nam je Bog razodel, da je Jezus resnično Njegov Sin.
Jezusov krst je le eden od dogodkov, po katerih se je pokazalo, da je On pravi Bog. Prvo razkritje in približanje človeku se je zgodilo že takrat, ko je angel oznanil Mariji, da bo spočela sina; drugo je bilo namenjeno pastirjem in svetim trem kraljem; pri Jezusovi spremenitvi na gori pa se je Jezus razodel svojim učencem.
Pred krstom je Jezus živel precej neopazno. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, ozdravljal bolne in delal čudeže.
Zakrament svetega krsta ni zgolj slovesnost poimenovanja, je nedavno pojasnil papež Frančišek, ampak je dejanje, ki se globoko dotakne naših življenj. Krščen otrok ni enak nekrščenemu otroku in krščen človek ni enak nekrščenemu.
Kako to? Kakšne spremembe v nas povzroči sveti krst? Če si ogledamo krstne obljube, jih bomo našli najmanj šest.
Prva krstna obljuba, ki jo ponovimo vsako leto,na veliko soboto, je odgovor na vprašanje: “Se odpoveste grehu, da boste živeli v svobodi Božjih otrok?”
Krščeni katoličani se morda ne čutimo svobodnejših od drugih ljudi. Vendar smo.
Če v življenju ne upoštevamo nobenih pravil, se morda čutimo svobodne, vendar nas nenehno spremlja senca slabe vesti. Če pravila upoštevamo kot služabniki, ne občutimo svobode, ker se nam zdi, da bomo ob kršenju teh pravil deležni stroge kazni.
Če pa pravila upoštevamo kot prijateljski nasvet, se vse spremeni. Morda gre za povsem enaka pravila, toda naš položaj je drugačen. Če torej z Bogom vzpostavimo prijateljski odnos, nas zapovedi ne omejujejo, ampak so naše vodilo v življenju.
Razlika med pretirano uslužnostjo in svobodo je prijateljstvo, to pa velja tudi v duhovnem življenju. Krst nam podarja prijateljstvo z Bogom in s tem tudi svobodo.
V drugi obljubi se “odpovemo zapeljivosti zla, da bi nam ne gospodoval greh”. Bog na našo obljubo odgovori z odpuščanjem grehov. Tudi to za nas pomeni povsem drugačen odnos.
Človek, ki so mu odpuščeni grehi, je srečen in zadovoljen. Ve, kje lahko najde srečo – ne v svojih dejanjih, ampak v velikodušnosti odpuščajočega prijatelja. V takšnem razmerju živimo z Jezusom, ki nas vodi v trajno srečo.
Tretje vprašanje, ki ji v odgovor sledi naša obljuba, pa je: “Se odpoveste hudemu duhu, ki je začetnik in vzrok greha?”
S temi besedami zapuščamo občestvo teme in odhajamo v občestvo luči.
Človek je ustvarjen za občestvo. Povezovanje z ljudmi nas lahko privede v težave, lahko pa nam odpre vrata v svet dobrote – v svetovno občestvo ljudi, ki si prizadevajo za bratstvo, ljubezen in mir.
Kjer koli bomo obiskali Katoliško cerkev, od Gane do Amsterdama, od Pekinga do Nove Gvineje – povsod bomo našli ”svoje ljudi”.
Naslednje tri obljube navajajo veroizpoved, začenši z našo vero v “Boga Očeta, vsemogočnega, stvarnika nebes in Zemlje”. Bog nam v odgovor podarja milost, da “smo del Božjega življenja Svete Trojice”.
Nenadoma Bogu nismo več le prijatelji, ampak smo njegovi sinovi in hčere. Njegovi otroci, ki v njegovem imenu lahko počnemo vse, kar otrokom dovolijo starši. To je resnično pomembno.
Ko s krstom postanemo člani Božje družine, se naše življenje korenito spremeni. Ker še nismo navajeni te družinske dinamike, bomo na začetku gotovo naredili veliko napak, toda z obilico odpuščanja jo bomo počasi osvojili.
V svoji krstni družini smo resnično blagoslovljeni: Jezus postane naš brat. Pravzaprav je še boljše kot to: postane naš ženin in njegova vdanost je brezmejna.
Poleg svobode, sreče, občestva, sinovstva in bratske ljubezni s krstom prejmemo tudi darove Svetega Duha.
S temi darovi – modrostjo, umnostjo, svetom, močjo, vednostjo, pobožnostjo in strahom Božjim – smo opremljeni za ljubezen. Z njimi dobimo priokus Boga; sposobnost, da življenje vidimo z njegovim pogledom, sposobnost, da razločimo, kaj je prav, in moč, da to tudi storimo.
Bog nam je vse te stvari obljubil. In Bog nikoli ne prelomi obljube. Zato je krst tako pomemben.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Canva
obj.: Neža Novak




