Petek, 17. januar 2025: Odpuščeni so ti grehi

Odpuščeni so ti grehi

Medtem ko Jezus uči pri vhodu v hišo, štirje možje k njemu prinesejo svojega hromega prijatelja; in ker zaradi velike množice niso mogli vstopiti, so na strehi naredili luknjo in spustili nosila predenj. Jezus, ki pridiga, vidi, kako se nosila spuščajo pred njim. ‘Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: “Otrok, odpuščeni so ti grehi!”‘ In nato, kot vidno znamenje, je dodal: ‘Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!’

Kako čudovit primer ozdravljenja! Kristusovo dejanje je neposreden odgovor na vero tistih štirih mož,  na upanje, ki ga polagajo Vanj, na ljubezen, ki jo pokažejo drug do drugega. In Jezus torej ozdravi, vendar pa ne ozdravi le ohromelosti. Jezus ozdravi vse, odpušča grehe, prenavlja življenje hromega in njegovih prijateljev. Lahko bi rekli, da ga prerodi.

Predstavljajmo si, kako sta se to prijateljstvo in vera vseh prisotnih v tisti hiši povečala zahvaljujoč Jezusovemu dejanju. Ozdravljajoče srečanje z Jezusom!

Mi pa se vprašajmoj: na kakšen način lahko danes pomagamo pri ozdravljanju našega sveta? Kot učenci Jezusa Kristusa, ki je zdravnik duš in teles, smo poklicani nadaljevati njegovo delo.

Gotovo je najbolj poglavitno to, da se zavzemamo za vrednote kot so:  načelo spoštovanja dostojanstva človeka, načelo skupnega dobrega, načelo prednostne izbire za reveže, načelo splošnega namena dobrin, načelo solidarnosti, načelo skrbi za naš skupni dom. Ta načela pomagajo v družbi pospeševati rast in zdravje vseh. Vsa ta načela na različne načine izražajo kreposti vere, upanja in dejavne ljubezni.

Jezus v današnjem evangeliju naredi korak naprej: ne le, da bolne ozdravlja, temveč odpusti tudi njihove grehe. Med prisotnimi so bili nekateri, ki so imeli zaprto srce. Do določene točke so lahko sprejeli, da je bil Jezus zdravitelj. A odpustiti grehe je bilo zanje preveč. Šel je preko: Nima pravice reči tega, kajti le Bog lahko odpusti grehe. Jezus je vedel, da so tako premišljevali. A ni jim odvrnil, da v resnici on je Bog. Rekel je le: ‘Zakaj to premišljujete?’ ‘Sin človekov ima oblast odpuščati grehe’, je še dodal Jezus in hromemu dejal, naj vstane, vzame svojo posteljo in ozdravi. Jezus je torej začel govoriti jezik, ki je ljudem in tudi nekaj učencem vzel pogum. Bil je namreč trd jezik.

Mi se moramo zato vprašati:Ali vera v Jezusa resnično spreminja naša življenja? Kakšna je moja vera v Jezusa Kristusa? Verjamem, da je Jezus Kristus Bog, Božji Sin?

Vera je dar. Nihče si ne ‘zasluži’ vere. Nihče je ne more kupiti. Je dar. Me moja vera v Jezusa Kristusa vodi h kesanju, k molitvi, ki prosi: ‘Odpusti mi, Gospod. Ti si Bog. Ti lahko odpustiš moje grehe.’

Ljudje so Jezusa iskali, da bi ga slišali, saj je govoril z oblastjo, ne kakor so govorili pismouki. Iskali so ga tudi, ker je ozdravljal in delal čudeže. A po tem, ko so videli vse to, so odšli, se čudili in hvalili Boga. Hvaliti Boga. Dokaz, da verjamem, da je Jezus Kristus Bog v mojem življenju, da je bil poslan k meni, da mi odpusti je, če sem sposoben hvaliti Boga. Hvaliti Gospoda je zastonjsko. Je zavest, ki jo daje Sveti Duh in ki te vodi, da rečeš: ‘Ti si edini Bog.’

Naj nam Gospod pomaga rasti v tej veri v Jezusa Kristusa Boga, ki nam odpušča, ter naj nas ta vera pripelje do tega, da bomo hvalili Boga!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak