Sreda, 2. april 2025: Vera – večno življenje

Vera – večno življenje

Povzetek evangelija bi lahko zajeli v stavek: vera pomeni videti dobro.

Gre namreč za to, da vidimo Boga v vsem, da ga prepoznamo tudi v človeškem obličju. Bog je pratemelj dobrega.  Dobro lahko vidim le, če verjamem, da je Bog v vsem. … Obstajajo ljudje, ki takoj vidijo dlako v jajcu. …

V današnjem evangeliju je vera razumljena kot povsem določen način gledanja. Verjeti pomeni videti, kaj je za stvarmi, odgrniti tančico, ki vse prekriva ter videti in prepoznati Boga kot temelj vsega bivajočega. V veri prepoznavam resničnost takšno, kakršna je. Jezus je prišel, da bi nas naučil te vere.

Ta vera v vsem odkriva skrivnost Boga in njegovega sina Jezusa Kristusa. Vsak dogodek  našega življenja je torej treba presojati v luči druge razsežnosti, razsežnosti večnosti.

Tistim, ki imajo za edino obzorje posvetno stvarnost, se ljubeči načrti Boga za njegove izvoljene popolnoma izmaknejo. Obtičijo v žalosti in otožnosti, ki jih peha v naročje strahu pred smrtjo. Toda Kristus ima moč, da razkroji tisto negativno otožnost, ki se včasih vtihotapi v nas, kakor da bi se s smrtjo vse končalo. Gre za občutje, ki je daleč od vere; ki se pridruži človeškemu strahu, da je treba umreti – nihče ne more reči, da je popolnoma prost tega. Zato se mora pred uganko smrti tudi kristjan nenehno spreobračati. Vsak dan smo poklicani, da gremo onkraj podobe o smrti kot o popolnem izničenju osebe, ki jo imamo spontano v sebi; poklicani smo presegati to, kar je vidno in samoumevno, na prvi pogled zakrite in očitne misli, splošna mnenja, da bi se popolnoma zaupali Gospodu.

Če te besede sprejmemo z vero, nam omogočajo, da imamo res realističen pogled tudi na bivanje umrlih, da razumevamo smisel in vrednost dobrega, ki so ga storili, njihove trdnosti, prizadevanja in ljubezni, ki so jo nesebično darovali; da razumevamo, kaj pomeni živeti v hrepenenju ne po zemeljski domovini, ampak po boljši, to je nebeški. Naša vera se dviguje v zaupanju, da umrli živijo pri Bogu, in tako razliva svoje milosti tudi na nas, ki smo popotniki tukaj na zemlji. Vzgaja nas za pravi pogled na življenje; razodeva nam smisel stisk, skozi katere je treba iti, da bi vstopili v Božje kraljestvo; odpira nas za resnično svobodo in nas pripravlja na nenehno iskanje večnih dobrin.

Vsakdo od nas prej ali slej fizično umre. Toda imejmo v mislih, da so Gospodova pota popolna. Jezus je namreč svoje učence svaril, da naj se ne bojijo fizične smrti, temveč duhovne smrti, ki bi jih večno ločila od Očeta. Z gotovostjo lahko trdimo, da je Jezus predpisal zdravilo proti tovrstni smrti, ko je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.« (Evangelij po Janezu 5,24) Ja, Kristus želi, da bi vsakdo izkušal duhovno življenje oziroma prestopil iz smrti v življenje, da tako ne bi podlegal strahu pred fizično smrtjo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak