Ko doma izdelujemo butare, otrokom razložimo njihov pomen

Na soboto pred Cvetno nedeljo imamo Slovenci še vedno lep običaj, da v okolici poiščemo zelenje in ga skupaj s šibami zvežemo v butare. Zraven dodamo še kakšno oljčno vejico in cvetočo vejo.

Zelo primerno je, da izkoristimo ta čas tudi za razlago, zakaj to počnemo. Otrokom lahko povemo z naslednjimi besedami …

Butare delamo iz prvega spomladanskega cvetja in zelenja. Podobno kot adventni venec je tudi butara znamenje z bogato vsebino, ki pa je marsikdo več ne pozna. Štiri tedne pred Božičem smo izdelovali adventni venec. Ta s svojo zeleno barvo budi v človeku upanje, da bo zemlja varovala življenje in ostala živa, čeprav je na zunaj bila videti mrtva. Adventni venec nam govori, da bo sonce spet pridobilo na moči in bo premagalo temo. Butare pa so dokaz, da je bilo to naše upanje utemeljeno, saj je sonce s svojo novo močjo prebudilo zemljo, da je oživela in pognala novo življenje. Adventni venec je s štirimi svečami oznanjal, da bo Jezus kmalu prišel na svet in postal eden izmed nas. Butare pa govorijo o tem, da Jezus zdaj stopa na zadnji del svoje življenjske poti in bo na Veliko noč pregnal temo zmot, premagal greh in smrt ter stvarstvu dal novo življenje.

Kot so nekoč jeruzalemski prebivalci pozdravili Kristusa kralja s palmovimi in oljčnimi vejami, bomo to mi storili z našimi butarami. Pri bogoslužju jih blagoslovimo. Govorijo nam, da nas ima Bog rad in da nas varuje, zato se lahko nanj zanesemo. Butare so znamenje Božje bližine, zato jih ne zavržemo, pač pa postavimo ob križ in ko se posušijo, jih bomo zažgali ali zakopali v zemljo.

Molitev ob izdelanih butarah

Nebeški Oče,

blagoslovljena butara nas spominja dogodkov izpred dva tisoč let,

ko so množice pozdravljale tvojega Sina kot kralja.

Prosimo Te, pomagaj nam,

da ga bomo tudi mi sprejeli ne le kot kralja,

ampak tudi kot našega Odrešenika.

Naj ga častimo in slavimo

ter vedno ostanemo Njegovi zvesti učenci.

Pomagaj nam s svojo milostjo.

Amen.

Foto: župnija Čemšenik

Obj.: L. M.