Ponedeljek, 14. april 2025: Hiša se je napolnila z vonjem olja

Hiša se je napolnila z vonjem olja

Čeprav se temu izogibamo, se v življenju kdaj moramo odločiti med dvema dobrima stvarema in takrat se vedno odločimo za tisto, ki se nam zdi pomembnejša in nujnejša. Poudarek: kar se nam zdi. Torej, kar mi postavimo na naši osebni lestvici višje. Kajti imamo neko svojo lestvico vrednot in kar je višje, ima prednost pred tistim, kar je nižje. Temu rečemo prednost.

Za tisto, kar je torej prednost v našem življenju, se trudimo, da je ali ostane vedno prisotno. Drugo lahko odpade in čeprav kdaj odpade kaj dobrega, kar imamo, se bomo vedno potrudili, da nikoli ne bo odpadlo tisto, kar je najvišje na naši osebni lestvici. Tudi če vse ostalo odpade, tisto bo vedno ostalo.

Kaj želi Jezus povedati s stavkom, da uboge imamo vedno med seboj, Njega pa nimamo vedno? Hoče, da se pripravimo na težke čase, na čase, ko se bomo morali marsičemu odpovedati, ko bo potrebno delati selekcijo in izbirati, kako bomo živeli. Takrat, pravi Jezus, moramo izbrati VEDNO Njega, to pa ne bo mogoče, če ga že prej nimamo VEDNO med seboj. Kajti NIČ ni pomembnejše od Boga. Poskrbimo, da bo torej Bog naša prednost št. 1, da četudi vse ostalo odpade, ON OSTANE.

Zato, pristopi, da bi mazilil utrujene Učenikove noge, utrujene noge konkretnih ljudi tam, kjer so, in Gospod te čaka, da bi te ponovno mazilil v tvoji poklicanosti. To je zelo pomembno za prenovo nas samih. Večkrat moramo iti nazaj, se vrniti h Gospodu, da se spomnimo prvega klica. Pismo Hebrejcem pravi, da se spominjamo prvega srečanja. Spomniti se na lepoto tega srečanja. Ne izgubimo spomina na prvo poklicanost. Prva poklicanost je zakrament. Ta spomin te bo rešil.

Velikokrat trošimo svoje moči in vire, svoja srečanja, razprave in načrtovanja, da bi ohranili pristope, ritme in poglede, ki ne le, da nikogar ne navdušujejo, ampak so nesposobni prinesti nekaj tiste evangeljske vonjave, ki je sposobna tolažiti in odpreti poti upanja, in ki nas prikrajšajo za osebno srečanje z drugimi. Kako resnične so besede matere Terezije: »Kar mi ne služi, me obremenjuje!« Opustimo vsa bremena, ki nas ločujejo od poslanstva in preprečujejo vonjavi usmiljenja, da bi dosegla obraz naših bratov. Funt narde je lahko prepojil vse in pustil značilno sled. Ne prikrajšajmo se za najboljše v našem poslanstvu, ne zadušimo utripov duha.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak