Posebnost med velikonočnimi jedili – velikonočni oblati

V nekaterih krajih po Sloveniji se je ohranila navada, da k velikonočnemu žegnu ljudje nesejo tudi velikonočne oblate. To so v bistvu velike hostije iz nekvašenega testa, na katerih je odtisnjen krščanski simbol, kot je npr. Križani, velikonočno jagnje, IHS, in podobno.

Oblati so izdelani iz nekvašenega testa, torej iz moke in vode. Za peko oblatov je potrebna posebna oprema. Večina danes uporablja posebne dvodelne električne pekače ali kovinske klešče, ki po peki na vliti testeni ploskvi oblata pustijo odtis s krščansko simboliko. Tovrstne pekače se danes vedno težje dobi. Še hitreje pa izginja znanje peke oblatov, saj jih po župnijah običajno pečejo mežnarji, oz. starejše osebe, in morda še nekateri samostani. Kjer se znanje prenaša iz starejše na mlajšo generacijo, tam se navada ohranja.

Po stari navadi se velikonočni žegen pusti v košari do velikonočnega jutra, ko se po vstajenski maši ob velikonočnem zajtrku zbere vsa družina. Takrat člani družine na začetku obedovanja zaužijejo vsak svoj oblat. V preteklosti so imeli en oblat za vso družino, ki ga je pred velikonočnim zajtrkom oče kot glava družine razdelil med vse. To simbolno kaže na Jezusa, ki je pred trpljenjem in smrtjo zase rekel, da je kruh, ki se daje v hrano za vse nas.

Iz tega razloga je to lep krščanski običaj, ki ga je vredno ohranjati, da ne gre v pozabo. Tudi otroci so oblatov veseli, saj spominjajo na hostijo, ki je vsaj mlajši pri sveti maši še ne smejo prejeti. Poleg tega so prijetnega blagega okusa in čvrsto hrustajo.

Vir: Slovenski etnografski muzej

Obj.: L. M.