Čemu se moramo odpovedati pri molitvi za nove duhovne poklice?

Na nedeljo Dobrega pastirja čisto spontano priporočamo Bogu pastirje Cerkve in tiste, ki se pripravljajo, da bodo postali pastirji. V prvi vrsti molimo za papeža in vse škofe, za župnike ter za vse tiste, ki so prijeli odgovornost za vodenje Kristusove črede, da bi bili zvesti in razumni pri izvrševanju njihovega služenja. Še posebej pa na današnji svetovni dan molitve za duhovne poklice prosimo za duhovniške poklice, da ne bi primanjkovalo vrednih delavcev na Gospodovi žetvi.

Ne gre za reševanje personalnih in pastoralnih vprašanj cerkvene skupnosti

Vendar pa, ko molimo za nove duhovne poklice, moramo biti v svojem srcu prav naravnani.

Nadškof Zore glede tega opozarja, da se moramo v tej molitvi “odpovedati ljubezni do vsega drugega in do vseh drugih, razen do tistih, za katere molimo. Odpovedati se moramo ljubezni do župnij, ki nimajo svojega duhovnika, odpovedati se moramo ljubezni do skupin, ki nimajo rednih srečanj, sam se moram kot škof v tej molitvi odpovedati pastoralni zaskrbljenosti za vso škofijo. Ko sklenemo roke v molitvi za nove duhovne poklice, moramo imeti pred očmi samo tiste, ki jih Bog kliče v svojo posebno službo. Našo molitev mora voditi samo ljubezen do njih. Če jih bomo zares ljubili, bomo vedno globlje spoznavali, da njihov odgovor na Božji klic ni najprej reševanje personalnih in pastoralnih vprašanj neke cerkvene skupnosti, ampak gre najprej za njihovo osebno srečo. Kajti izpolnitev svojega življenja bodo lahko doživeli samo tam, kamor jih kliče Božja ljubezen. Samo tam bodo lahko v polnosti to, za kar so bili ustvarjeni in v kar jih kliče Bog sam.”

Jezus zase pravi, da je dobri pastir in obenem vrata

Strokovnjak za Sveto pismo je v Sveti deželi naletel na čredo ovac in pastirja. Vse se mu je zdelo tako, kot je bilo še v času Jezusovega življenja na zemlji. Pastir je stal pred ograjo. V ograji je bila namesto vrat le ozka odprtina po meri človekovega telesa. Vprašal je pastirja, zakaj ni vrat. Ta pa ga je presenetil z odgovorom: »Jaz sem vrata v to ograjeno zavetje. Vsako posamezno ovco spustim vanj. Ko so vse ovce v zavetju, se uležem v odprtino. Noben tat ne more vstopiti in nobena ovca vstopiti, kajti jaz sem vrata.«

Foto: Kat. C.

Obj.: L. M.