Pojdita sama zase in se odpočijta

Ustvarjeni smo tako, da ne moremo v nedogled le delati za preživetje. Nujno potrebujemo umik od službenih obveznosti, od razdajanja otrokom, od vsakodnevnih opravil in rutine, od nekaterih navad, od stresa in od vseh skrbi. Na noben način pa to ni čas odmika od Boga. Tudi če smo danes navdušeni nad Božjim delovanjem, bo jutrišnji dan prazen, če Ga ne bomo zavestno povabili v vse, kar počnemo.

Jezus ve, da tudi midva kot zakonca potrebujeva spremembo okolja in počitek. To je posvečen čas za naju. Kar je Jezus naročil učencem posamično, za zakonce velja v paru: »Pojdita sama zase na samoten kraj in se odpočijta!«

Kako dobro nama gre to od rok? Ali se res odpočijeva in si ‘napolniva baterije’? Ali pa tudi na dopustu podleževa pritiskom propagande in hitiva od enega doživetja do drugega in od ene znamenitosti do druge, tako da sploh ni časa, ko bi se lahko ustavila in se srečala drug z drugim.

Sv. Avguštin je zapisal: »Nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v Tebi.« Za poročenega človeka ni mogoče, da bi doživljal mir v Bogu in hkrati bežal od zakonca. V Bogu se spočijeta, ko se najprej odpreta drug drugemu in skupaj obudita prvotno ljubezen. Ni druge poti svetosti za zakonca. Lahko odpotujeta na še tako idiličen kraj, kjer imata luksuzno hotelsko oskrbo in drugi skrbijo za njuno zabavo, a spočijeta se le, če se srečata v srcu.

Zato v tem poletnem času vsaj za dan ali dva pojdita nekam sama zase, pustita ob strani vse turistične znamenitosti in druge ponudbe ter si privoščita preprosto bližino. Ko se ta zgodi, vanjo povabita še Boga in dopust vama bo ostal v spominu za vedno.

Foto: freepik

Obj.: L. M.