Brazilija – svetel zgled za pastoralo starejših

Pastoralna oskrba starejših je pobuda, ki jo je leta 2004 v Braziliji ustanovila dr. Zilda Arns. V več kot tisoč občinah je 27.000 usposobljenih in certificiranih prostovoljcev. Ti prostovoljci skrbijo za starejše ljudi, tako da jih vsak mesec obiščejo na domu in jim pomagajo pri skrbi za njihovo zdravje ter za njihovo socialno in duhovno življenje.

Kar se je začelo z eno skupnostjo v eni upravni enoti, se je razširilo na vseh 27 enot. Vsako leto se mreži Pastoralne oskrbe starejših pridruži več škofij in župnij. Leta 2019 je bil pobuda prisotna že v 214 škofijah, 1800 župnijah in 6000 skupnostih. 27.000 prostovoljcev skrbi za 170.000 starejših ljudi z mesečnimi obiski na domu in s spremljanjem ključnih kazalnikov dobrega počutja starejših.

Spodbuda za laike k izobraževanju

V Pastoralni oskrbi starejših laiki prevzemajo odgovornost v skupnosti glede vprašanj, ki se nanašajo na starejše člane. Učijo se, kako skrbeti za starejše in kako izboljšati kakovost njihovega življenja. Poleg tega so laiki spodbujeni, da rastejo v osebni krščanski veri in predanosti kot Jezusovi učenci in kot misijonarji med starejšimi.

Obiskovanje starejših na domu, po možnosti tistih, ki so socialno ranljivi, je bistveno za gradnjo skupnosti in prijateljstva. S tem uresničujejo Jezusov nauk: »Kar storite enemu mojih najmanjših, meni storite.«

Začetki pobude

Brazilsko prebivalstvo se hitro stara. Mnogi med njimi živijo v revščini, osamljenosti, izolaciji, zapuščenosti in drugih tveganih situacijah. Cerkev hoče biti z njimi solidarna in prijateljska.

Najprej so raziskali, kakšno je vsakdanje življenje starejših v okolici – kako živijo, kakšne so njihove potrebe, njihovi darovi … Potem so šli v usposabljanje prostovoljcev, ki so bili pripravljeni obiskovati starejše na domu. Spoznavajo, da ima pastorala starejših posebno metodologijo, ki jo je treba upoštevati. Lažje je začeti z majhno pobudo in nato graditi na tem.

Osnovno usposabljanje je sestavljeno iz 7 srečanj, od katerih vsako traja 4 ure in je namenjeno poglobitvi lastne duhovnosti, v območju katere človek odkrije smisel življenja in to prebudi v njem novo veselje. Vodje skupnosti odkrijejo tisti »skriti zaklad«, o katerem Jezus govori v evangeliju. To usposabljanje koristi tako voditeljem skupnosti kot vsem starejšim, za katere skrbijo.

Kako se financira?

Vse terensko delo izvajajo prostovoljci. Stroški usposabljanja, administracije in učnih gradiv pa se financirajo iz javnih pogodb, donacij dobrotnikov in drugih sredstev.

Čeprav morda na Brazilijo gledamo kot na revnejšo državo, pa se na tem področju lahko od njih učimo, kako je možno pristopiti nasproti starejšim in onemoglim, ki potrebujejo pomoč. Če ta sistem pomoči deluje pri njih, zakaj ne bi tudi pri nas?

Vir: www.ppi.org.br

Foto:  Alejandra Ezquerro, Unsplash

Obj.: L. M.