Jezusov odnos do žensk

V Jezusovem času Judje niso ravno cenili žensk. Od žensk se je na primer pričakovalo, da se obnašajo skromno in da ne govorijo z neznanimi moškimi v javnosti. Veljala so tudi stroga pravila o nečistosti, zlasti med menstruacijo, ki so še dodatno omejevala njihovo vključevanje v vsakdanje versko življenje.

Jezus krši marsikatera pravila in navade

V nasprotju z razširjenim razvrednotenjem žensk v takratnem okolju je Jezus tistim izmed njih, ki jih je ogovoril, izkazal posebno pozornost in spoštovanje. Včasih je to med njegovimi sodobniki izzvalo vznemirjenost in celo ogorčenje (Mt 15,22-28; Lk 7391 Jn 4,9.27). Čeprav je Učitelj dvanajsterim apostolom v svoji Cerkvi zaupal posebno vlogo, pa je med tiste, ki so ga spremljali, sprejel tudi »mnogo« žensk, kot beremo.

Je Jezus oznanjevanje zaupal le moškim?

Med njimi so bile Marija Magdalena, Ivana in Suzana, ki niso samo skrbele za materialne potrebe skupine (Lk 8,1-3; prim. tudi Mt 27,55; Mr 15,40-41), ampak so bile deležne tudi istega misijonarskega poklica kot učenci. Luka Marijo iz Betanije predstavi celo kot zgled učenca, ki sedi ob Jezusovih nogah in ga posluša (Lk 10,39; prim. Apd 22,3). Poleg Marije, Jezusove Matere, s katero se začne zgodba učlovečenja Boga, evangelist Luka omenja na samem začetku še dve ženi:  Elizabeto (Lk 1,39-45) in Ano (Lk 2,36-38). Obe sta preroški oznanjevalki tolažečega »dogodka« Odrešenika.

Jezus postavi nekatere žene za zgled

Jezus je na nekatere ženske pokazal kot na vzor velikodušnosti (Mr 12,41-44), ljubezni (Lk 7,47), preroške intuicije (Mr 14,3-9). Ženske so tiste, ki gredo za Jezusom vse do Kalvarije (Mt 27,55-26; Mr 15,40-41; Lk 23.49; Jn 19,25). Prav tako so tiste, ki so se zgodaj zjutraj odpravile h grobu (Mt 28,1; Mr 16,1-2; Lk 24,1; Jn 20,1), s čimer so pokazale pogumno in ljubečo zvestobo svojemu Učitelju in Gospodu.

Marija Magdalena – apostolka apostolov

Posebej je potrebno poudariti, da evangeliji poročajo, da so bile ženske – predvsem Marija Magdalena – prve, ki so srečale Vstalega in da je prav njim zaupal nalogo, da to sporočijo bratom (Mt 28,1-8; Mr 16,1-8; Lk 24,1-12; Jn 20,1-13.17). To dejstvo je zares pomembno, če se zavedamo, da v tistem obdobju besedi ženske niso verjeli (Lk 24,11; prim. tudi Mr 16,11). Kristus je torej moškim, kot tistim, ki so veljali za zanesljive priče, zaupal nalogo oznanjevanja vstajenja, kljub temu pa svetopisemska pripoved pušča odprta vrata možnosti sprejetju glasu vere ženske takrat, ko bodo nastopili kulturni pogoji, ki bodo v odnosu do nje primernejši.

Delovanje žensk v prvi krščanski skupnosti

Isti evangelist Luka v Apostolskih delih opozori na prisotnost žensk, ki so bile skupaj z Jezusovo materjo Marijo z apostoli, ko so vsi skupaj v molitvi pričakovali binkošti (Apd 1,14). Kasneje posebej omenja Tabito, znano po njeni dobrodelnosti in je imela v Cerkvi očitno posebno vlogo (Apd 9.36-42). Izpostavi še Marijo, mater Janeza, imenovanega Marko, ki jo omenja zaradi njene gostoljubnosti (Apd 12.12) ter Lidijo, ki je učiteljica gostoljubnosti (Apd 16,13-15), in štiri hčere oznanjevalca Filipa, ki so imele dar preroštva (Apd 21,9).

Foto: pinterest

Obj.: L. M.

Vir: “Kaj je človek?” (Ps 8,5); Pot po svetopisemski antropologiji. Papeška biblična komisija (CD 174). Družina, Ljubljana 2024.