Kaj pravi Sveto pismo o »mešanih« zakonih?

Kaj so mešani zakoni …

Najprej pojasnimo sam izraz »mešan zakon«. V jeziku cerkvenega prava je to zakon med katoličanom in krščencem druge veroizpovedi (npr. protestantom, pravoslavnim). Medtem ko za zakon med katoličanom in nekrščencem (npr. muslimanom, ateistom, judom) cerkveno pravo govori o »razliki v veri« med njima.

Pregled skozi Staro zavezo

V tem prispevku bomo pogledali, kaj pravi Sveto pismo o zakonski zvezi, kjer je en zakonec veren, drugi pa ne.

V Stari zavezi je večkrat kritiziran zakon med Izraelci in pripadniki drugih narodov, predvsem tistih, ki so živeli v Kanaanu. Tako beremo, da sta Ezavovi ženi, obe Hetejki, njegovima staršema Izaku in Rebeki »zagrenili življenje« (1 Mz 26,35). Očitno ju starša nista grajala zaradi večženstva, ampak zato, ker sta bili tujki. To je razvidno iz primerjave z Jakobom, ki je prav tako imel dve ženi, a ju je izbral iz svoje »družine« (1 Mz 27,46; 28,1–9). Starši so torej želeli, da se sinovi poročijo znotraj sorodstva, saj je to pomenilo varovanje vere in običajev, ki povezujejo zakonca. Šlo je tudi za ohranjanje pripadnosti Abrahamovemu »svetemu« ljudstvu, ker se je Božji blagoslov prenašal po njegovih potomcih. Zato postava prepoveduje sklepanja zavez s Kanaanci, kar se je najpogosteje izražalo prav v porokah (2 Mz 23,32–33; 34,12–16; 5 Mz 7,2–4).

Toda te prepovedi Izraelci pogosto niso spoštovali. Starozavezni pisci večkrat ostro grajajo zakone z ženskami iz drugih narodov (Sod 3,5–6; 14,1–3; 1 Kr 11,1–2; 16,31). Po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva je celo veljalo navodilo, naj se tuje žene odslovi, njihove otroke pa odstrani (Ezr 9–10; Neh 10,31; 13,23–27).

Na drugi strani pa so v Svetem pismu tudi primeri, ko zakoni s tujkami niso kritizirani. Sklenili so jih celo pomembni Izraelci: Jožef je imel otroke z Egipčanko (1 Mz 41,50–52), Mojzes se je poročil z Midjanko (2 Mz 2,21–22) in bil grajan zaradi Kušijke (4 Mz 12,1), Boaz je pohvaljen, ker je vzel Moabko Ruto (Rut 4,13–17), med Davidovimi ženami pa je bila tudi tujka (1 Krn 3,2). Zato se zdi, da ni prav, da bi starozavezne prepovedi razlagali preveč strogo.

Presežen pogled v Novi zavezi

V Novi zavezi je pogled drugačen, presežen. Nič več ni odločilna pripadnost rodu (po krvi), ampak vera in zaveza z Bogom (Apd 3,25; Gal 3,6–7). Kljub temu pa se lahko pojavijo težave, ko oba zakonca nista krščena ali »verna«, saj to lahko povzroči spore glede vere in vzgoje otrok. Pavel v 1 Kor 7,12–13 svetuje, naj kristjan ostane v zakonu z nevernim zakoncem, če se ta želi z njim poročiti. Verni zakonec namreč posvečuje nevernega partnerja, prav tako so »sveti« tudi njuni otroci. Tukaj Pavel uporablja jezik stare zaveze, vendar ga na novo razume v luči Kristusa. Seveda pa tak zakon lahko deluje samo, če je med zakoncema veliko medsebojnega spoštovanja in strinjanja glede vzgoje otrok.

Foto: freepik

Obj.: L. M.