Zakaj slovenski narod izginja?

Neizprosna statistika

Statistični trend kaže trajni upad števila rojstev, ki je zdaj že rekordno nizek. Če pogledamo npr. obdobje zadnjih 7 let, je bil l. 2017 naravni prirast na 1.000 prebivalcev -0,1, v l. 2024 pa že -2,2. Za l. 2025 ne kaže nič bolje. Med letoma 2017 in 2024 je torej nataliteta v Sloveniji upadla za 19,4 %.

Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka se še vedno počasi zvišuje. V 2017 je bila 29,4 let, v 2024 pa 29,6 let. Celotna stopnja rodnosti je 1,52 otrok na žensko.

Razlogi za to stanje so v družinski politiki

Družinska politika v Sloveniji ni naklonjena družini in še naprej spodkopava in relativizira pomen zakonske zveze. Formalno je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko. To v praksi pomeni, da so privilegirane zunajzakonske skupnosti, saj lahko manipulirajo na področju otroških dodatkov, plačil za vrtec in imajo olajšave pri dohodkih. Vsaka četrta družina je enostarševska. V Sloveniji že dolgo beležimo upad osnovnega tipa družine, to je zakonski par z otroki (34% v 2024).

Julija 2022 je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določilo, da je zakonska zveza izključno zveza moškega in ženske, neustavno. Ta sklep je odprl pot za poroke in posvojitve istospolnih parov. Oktobra 2022 je Državni zbor sprejel novelo Družinskega zakonika, ki je istospolnim partnerjem omogočila poroko in posvojitve otrok.

Umetna oploditev v Sloveniji je bila doslej zakonsko mogoča samo za zakonske pare, ki se zdravijo zaradi neplodnosti. Od junija 2025 dalje imajo pravico do umetne oploditve tudi istospolni pari in samske ženske, pod enakimi pogoji kot hetero pari. Referendum o tem je ustavno sodišče prepovedalo z obrazložitvijo, da novi zakon zgolj odpravlja protiustavnost.

Ideologija spola je v večinskih medijih prikazana kot boj za enakopravnost vseh, proti diskriminaciji in proti homofobiji. Večina ljudi nekritično prevzema to stališče.

Mladi Slovenci »s trebuhom za kruhom«

Mladi odrasli in mlade družine se srečujejo s številnimi ovirami in zahtevami, ki jih narekuje okolje. Posledično se vedno več mladih izseljuje v tujino, kjer dobijo priložnost za delo in bolj prijazno okolje za osnovanje družine. Po statističnih podatkih se v zadnjih letih vsako leto iz Slovenije izseli ok. 20.000 oseb. Med njimi je večina Slovencev, delovnih ljudi, ki v tujini večinoma iščejo boljše pogoje za zaposlitev. V štirih letih, od 2020 do 2023, se je iz Slovenije tako izselilo 82.256 oseb.

Število prebivalcev Slovenije kljub negativnemu naravnemu prirastu narašča zaradi priseljencev. Priselilo se je namreč 129.286 oseb, med katerimi je 97,5 % tujcev. Delež tujcev v Sloveniji se je tako med letoma 2017 in 2024 opazno dvignil. Na začetku leta 2017 je bilo v Sloveniji približno 8 % tujcev, na začetku leta 2025 pa že 10,1 %.

Seveda tujci in priseljenci niso nič krivi, da nas je Slovencev vedno manj. Odgovornost za to moramo iskati pri sebi in izvoliti take ljudi, ki bodo oblikovali družinam naklonjeno politiko. Z družino namreč slovenski narod stoji ali pade.

Foto: freepik

Obj.: L. M.