Ali je pravi zakon tisti, v katerem se izpolnijo romantične sanje?

Pisateljica Katherine Anne Porter je že leta 1940 opozorila, da je »romantična ljubezen prinesla absurdno predstavo o večni pomladi«, čeprav je “resničnost človekovega stanja takšna, da moramo iz preizkušenj reševati le koščke sreče.” V svojem eseju Nujni sovražnik (1940) opiše dilemo mladoporočene ženske …

Ta zelo sodobna mlada ženska se znajde pred najstarejšo in najhujšo dilemo zakona. Zelo je razočarana, zgrožena, polna krivde in notranjih prepovedi, ker malo po malo odkriva, da je sposobna sovražiti svojega moža, ki ga zvesto ljubi. Včasih ga lahko sovraži tako ognjevito in skrivnostno, resnično na tisti grozni način, kot je včasih sovražila svoje starše, brate in sestre, ko je bila otrok in jih je imela rada … Mislila je, da je vse to prerasla, a spet je tu, element njene narave, ki ga ne more nadzirati, oziroma se boji, da ga ne more. Morala jo bo skriti pred svojim možem, če bi jo le mogla, isto pego v svojih občutkih, ki jo je skrivala pred svojimi starši, in iz istega nedvomno nečastnega, sebičnega razloga: ker želi obdržati njegovo ljubezen.

Mlada žena ljubi svojega moža, a hkrati odkrije, da ga zna tudi sovražiti. Ta mešanica čustev ni znak propada, temveč del človeške narave. Romantična ljubezen se zlomi, ker ni prožna, medtem ko zrela ljubezen zahteva, da se razteza in sprejema nasprotja.

Zakon nas kliče k skoraj nemogočim idealom, a obenem razkriva našo grešnost in ranljivost. Mnogi pari ob izgubi romantičnega zanosa končajo odnos in zbežijo v novo romanco. Nekateri se ravnodušno sprijaznijo, da bodo ‘shajali drug z drugim’. Spet drugi bijejo tiho vojno. A resnična zrelost se pokaže, ko se odločimo iskati globlji smisel in duhovno rast znotraj zakona. Če je njegov cilj zgolj sreča, bi se morali poročiti vsakih nekaj let. Toda če je njegov namen svetost, nas zakon preobraža od znotraj, saj nas uči soočanja s sebičnostjo.

Zakon ni dan zato, da bi nas osrečil, ampak da bi nas približal Bogu. Partner ne more zapolniti duhovne praznine, ki jo more napolniti le Stvarnik. Naša pričakovanja do zakonca so pogosto previsoka. Prava izpolnitev ne izhaja iz popolnega partnerja, temveč iz skupnega iskanja Boga, ki edini more potešiti naše najgloblje hrepenenje. Tako lahko zakon postane pot, ne ovira, k svetosti.

Foto: freepik

Obj.: L. M.