Zakon ni zadnja resničnost

Na poroki si ženin in nevesta obljubita zvestobo za vse življenje. Človek je vreden odločitve ‘za vedno’. S perspektive večnosti, za katero smo ustvarjeni, pa je tudi zakon le začasen, kajti človekov odnos z Bogom se bo nadaljeval tudi po smrti.

Za kristjana je torej zakon predzadnja, ne poslednja resničnost. Zaradi tega lahko zakonca najdeta več smisla, če skupaj iščeta Boga in prepoznata, da je On edini, ki lahko izpolni duhovno hrepenenje v njunih dušah. Lahko se trudita, da bi domače življenje naredila prijetnejše in bolj mirno; lahko raziskujeta, kako ohraniti spolnost svežo in zabavno; lahko naredita površinske spremembe, ki bodo ohranile vsaj videz spoštovanja in vljudnosti. A tisto, po čemer oba hrepenita bolj kot po čemerkoli, je biti blizu Bogu, ki ju je ustvaril. Če je ta odnos pravi, ne bosta pričakovala, da mora sozakonec zapolniti duhovno praznino.

Zato je iskanje izpolnitve v Bogu temelj zadovoljnega življenja. Če od svojega zakona preveč pričakujemo, mu lahko škodujemo.

Kar iščemo, je tiha izpolnitev, globok občutek smisla, polno razumevanje namena tega intenzivnega vseživljenjskega odnosa med dvema osebama. Kdor verjame, da glavni smisel njegovega življenja izhaja iz odnosa z Bogom, bo raziskoval, kako ga lahko zakon bliža Bogu. V tej luči bo razumel, da je zakon le priprava na srečanje s čisto Ljubeznijo. Na oni strani bomo vsi gledali Boga “iz oči v oči, takega, kakršen je”.

Foto: freepik

Obj.: L. M.