Molitve v urah brez tolažbe svetega Janeza Henrika Newmana, novega cerkvenega učitelja

Objavljeno: 03. 11. 2025

<strong>Molitve v urah brez tolažbe</strong> <em>svetega Janeza Henrika Newmana</em>, novega cerkvenega učitelja

Sveti Janez Henrik Newman (1801–1890), angleški duhovnik, teolog in kardinal, je po dolgem iskanju resnice iz anglikanske vere prestopil v Katoliško cerkev. Papež Frančišek ga je razglasil za svetnika, Leon XIV. pa 1. novembra 2025 tudi za cerkvenega učitelja in sozavetnika katoliške vzgoje in izobraževanja.

V svoji znameniti pesmi Lead, Kindly Light – »Vodi me, dobrotna Luč« – je Newman izpovedal zaupanje, ki prežema tudi vse njegove molitve: da nas Božja luč varno vodi skozi temo, ki nas obdaja, in da ima vsaka duša svoje edinstveno poslanstvo.

V nadaljevanju objavljamo nekaj Newmanovih molitev za pomoč v trpljenju.

MOLITEV V URAH BREZ TOLAŽBE

»O moj Bog in Zveličar,

ko je tvoje trpljenje dospelo do vrhunca,

ti je bila luč tolažbe povsem odtegnjena.

Tema je zagrnila tvojo dušo

in tvoja ljubezen je plahutala kakor golob v noči,

kakor da je vse zgrešila.

Trpel si, neizrekljivo trpel zaradi nas …

Gospod, prosim te,

ne odtegni mi luči svojega obličja,

da v svoji zapuščenosti ne propadem. …

Kdo bi mogel hoditi po življenjski poti brez luči? …

Gorje mi – če mi odrečeš sebe,

bom iskal tolažbe drugod,

pri ustvarjenih bitjih in v minljivih dobrinah! …

Gospod, prisrčno te prosim,

reši suhote, ki žge mojo dušo ko puščavski veter,

orosi me s svojo nebeško milostjo!

Sam, revež, nisem zmožen dobrote in miline,

če te ne čutim v srcu.

Ne morem prav moliti,

če mi ti ne daješ poguma

in če ti ne razveseljuješ mojega srca.«

***

»Moj Bog, daj močno dušo mi,

da svetla sla ne bo je mamila, ne trle jo skrbi!

Obrzdaj mi upornega duha

in zank skušnjave me otrmi – saj moreš ti!

Sam naj prenašam trpkih dni težavo,

ne da prijateljev bi nudil kdo pomoč –

ti mi čutiti vedno dal boš olajšavo,

ko ob molitvi moji boš navzoč.

Če kdaj tema me in z njo strah objame

in sleherni bo up mi tuj, tedaj,

moj Bog, ti misli name

in potolaži me: ‘Jaz sem, ne obupuj!’

Če kdaj udari roka me nesreče

in mračna misel me potre,

beseda tvoja: »Jaz sem, jaz« – naj teče

kot balzam v moje ranjeno srce.

Ne, s tvoje poti se nikdar ne ganem,

naj tolik še sovražnikov bo hrum,

do konca tebi zvest ostanem,

ko kličeš mi: ‘Prijatelj moj – pogum!’«

MOLITEV ZA POMOČ V TRPLJENJU

»Molim te, moj Bog.

Zakaj ti si vsem bitjem, ki si jih ustvaril, vnaprej določil cilj in pot.

Dejanja tvoje previdnosti vsa izvirajo iz ljubezni.

Če nam pošiljaš trpljenje, storiš to iz ljubezni.

Vse zlo, ki nam ga prizadeva zunanji svet, je mišljeno v naš blagor

ali pa je neizogibno spremstvo dobrega.

Ti obračaš hudo v dobro. …

Gospod, z neomajno vero priznavam tvoje modro …

Zveličar moj, toliko si moral pretrpeti zame, in to pri polni zavesti –

kot »mož bolečin« si izpil kelih bridkosti do dna!

Podeli tudi meni milost, da ne bom nikoli klonil,

naj bi se zgrnilo name še tolikšno trpljenje,

marveč se, obdarjen z deležem tvojega miru, še tesneje združil s teboj!

Deviška Mati, ki si videla svojega Sina toliko trpeti,

izprosi mi milost, da bom svojo bol združil z njegovo in tvojo…

Rekel si bom: Bog hudo preskuša mojo potrpežljivost;

upam, da te priložnosti za očiščenje ne bom povsem zapravil.

Njegova volja je. Vedno se hočem zavedati:

naj se mi godi dobro ali hudo –

Bog je Bog, neskončno blag in moder,

jaz pa človek, ki sem vedno v njegovih rokah.«

MOLITEV ZA SREČNO ZADNJO URO

»’Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!’,

tako je prosil razbojnik, preden je izdihnil.

Spomni se, Gospod, milostno tudi mene,

ko se mi bo bližala zadnja ura!

Prosim te, ne glej na moje grehe,

ampak na svoj križ in trpljenje. …

O moj Gospod in Odrešenik,

v tisti uri me okrepi z močjo svojih svetih zakramentov

in me teši s svojimi sladkimi tolažbami.

Naj sprejmem milost tvoje odveze,

sveto maziljenje kot pečat,

tvoje sveto Telo in Kri pa v hrano!

Moja ljuba mati Marija naj mi stoji ob strani,

moj angel naj mi šepeta besede miru

in moj dragi krstni zavetnik naj me ljubeče tolaži,

da bom umrl, kakor sem vedno želel živeti –

v Kristusovi veri, v Cerkvi in v njegovi ljubezni.

Jezus, usmiljenje!

Marija, Jožef, prosita zame!«