Teden družine, 25. marec: Marijino materinsko srce

S praznikom Marijinega oznanjenja zaključujemo teden družine, ki je imel letos za geslo »Vzgajati z Jezusovim srcem«.

Ves teden smo pozornost posvečali Jezusovemu srcu, na današnji praznik pa se bomo ustavili še pri Marijinem. Ona je Jezusova in naša Nebeška Mati in obenem tudi prva in najboljša Jezusova učenka. Čeprav je bila samo človek, v njej ni bilo greha. Zato je za vse nas naša zanesljiva Učiteljica, Vodnica in Priprošnjica.

In kakšno je Marijino srce?

Največ izvemo o Mariji iz Lukovega evangelija, ki se je pri njej pozanimal o dogodkih pred Jezusovim rojstvom in o Jezusovem otroštvu. Iz teh zapisov lahko razberemo, da je bila sicer od Boga izvoljena za Mater Božjemu Sinu, pa vendar ji zaradi te izvoljenosti ni bilo prav nič lažje, kvečjemu nasprotno.

Njena največja odlika je morda ta, da je bila vedno pripravljena poslušati Boga in sprejeti Njegovo voljo celo v okoliščinah, ko niti malo ni razumela, zakaj in kako se bo zgodilo. Na več mestih v evangelijih beremo, kako je Marija vse dogodke, povezane z Jezusom, »ohranjala in premišljevala v svojem srcu«. Ne bi škodovalo, če bi se tudi starši večkrat vprašali, kaj nam želi Bog povedati preko situacij in dogodkov v našem družinskem življenju. K čemu nas vabi, ali morda opominja?

Lahko si predstavljamo, koliko vprašanj je imela Marija in kako malo odgovorov. Pa vendar je to ni zbegalo. Vztrajala je v ponižnosti in zaupanju, da Bog ve, kaj dela. Znala je čakati. V tem smislu se je odrekla vsakemu poskusu nadzora nad tem, kako mora potekati življenje. To je velik izziv za starše, ki smo pogosto navezani na naše predstave, kako naj bi se odvijalo življenje. In ko gre drugače od pričakovanj, smo razočarani in včasih posledično obrnemo hrbet še Bogu, ki nas je ‘pustil na cedilu’.

Gotovo je imela svojega sina Jezusa neizmerno rada. Brez dvoma bi dala zanj svoje življenje, če bi bilo potrebno. Učila pa se je, da ga mora spustiti in mu dovoliti, da gre svojo pot, da izpolni voljo svojega Očeta. Jezus ni bil njen ‘projekt’. Ko ga je spustila, pa ga nikoli ni zapustila, ampak ostala kot prisotna ljubeča bližina, ki ničesar ne pričakuje zase.

Najbolj se izkaže močna v svoji veri v Boga, ko ostane praktično sama pod križem in gleda trpečega Sina, kako umira osovražen in obsojen kot najhujši zločinec. V svojem razbolelem srcu je tudi v tem trenutku ponavljala: »Glej dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi.« Bi sploh lahko dala bolj jasno sporočilo vsem staršem, kje je njihovo mesto in kaj lahko naredijo, ko njihov otrok trpi?

Po Jezusovem vstajenju in vnebohodu Marija še ni zaključila svoje naloge. Zavedala se je, da mora ostati z Jezusovimi učenci v Jeruzalemu in jih voditi, da bodo pripravljeni na prihod Svetega Duha, ki ga je Jezus potem tudi poslal na binkošti. Če so učenci potrebovali Marijino vodenje in zgled, velja to tudi za naše otroke. Pred prejemom zakramenta sv. birme izkoristimo priložnost in otrokom pomagajmo, da bodo spoznali Svetega Duha in se mu odprli. Če ne vemo točno, kako bi to storili, lahko naredimo vsaj to, da jih usmerimo k Mariji, naj se učijo iz njenega življenja in se njej priporočajo.

Foto: Cathopic

Obj.: L. M.