Vesta, kaj morata v zakonu storiti “drug drugemu”?

Potrebujemo drug drugega. To je temeljni vidik Božjega načrta za njegovo ljudstvo in to je zgledno uresničevala zgodnja Cerkev. Bog je svojo Cerkev zasnoval tako, da smo njeni člani resnično medsebojno odvisni. Vrstice iz Nove zaveze, ki govorijo o »drug drugemu«, prikazujejo, kako naj bi krščansko občestvo zaznamovalo medsebojna pozornost in pripravljenost na izpolnjevanje potreb.

Živeti te svetopisemske besede je naša življenjska naloga (2 Pt 3,11: »Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo …«). Hkrati predstavlja močno pričevanje v svetu, kjer se je ljubezen ohladila (Jn 13,35: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«).

Kar velja za veliko in majhno krščansko skupnost, velja tudi za zakonca, ki sta se združila v zakramentu svetega zakona. V tej luči smemo brati te vrstice tako, da imamo pred očmi našo skupnost, ali tudi svojega sozakonca. Ni slabo, če naredimo en preprost test, koliko to velja za naju. Te vrstice se v novi zavezi pojavljajo na več mestih. Večkrat ko se pojavljajo, pogosteje naj to storimo:

Svetopisemske vrstice:

• »Pozdravljajte drug drugega« (26-krat)
• »Tolažite drug drugega« (6-krat)
• »Ljubite drug drugega« (16-krat)
• »Učite drug drugega« (4-krat)
• »Opominjajte drug drugega« (2-krat)
• »Služite drug drugemu« (4-krat)
• »Izkazujte čast drug drugemu« (2-krat)
• »Bodite predani drug drugemu« (1-krat)
• »Nosite bremena drug drugega« (2-krat)
• »Sprejemajte drug drugega« (1-krat)
• »Odpuščajte drug drugemu« (3-krat)

Foto: freepik

Obj.: L. M.